Up-618/04 - 5

6. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 927/2004 z dne 9. 7. 2004 se

OBRAZLOŽITEV

A.

V kazenskem postopku je pritožnik vložil obtožbo kot zasebni tožilec. Z ustavno pritožbo izpodbija pravnomočno sodbo Višjega sodišča, s katero je bil obdolženec oproščen, da je storil kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ).

Pritožnik je bil z izpodbijano sodbo s premoženjsko pravnim zahtevkom napoten na pravdo. Sodišče mu je v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

Pritožnik v zvezi z oprostilno sodbo zatrjuje kršitve drugega odstavka 14. člena v povezavi z 22. členom Ustave, prvega odstavka 23. člena in 33. člena Ustave. V zvezi z izpodbijanim delom o stroških kazenskega postopka pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve o ustavni pritožbi na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) zadrži njihovo izvršitev. V zvezi s tem predlogom pritožnik navede, da bi izvršitev sodbe v delu, ki se nanaša na stroške, zaradi njihove višine ter neugodnega premoženjskega položaja (nekaj let po vrnitvi iz Nemčije naj bi bil pritožnik nezaposlen, delo naj bi si našel šele pred letom dni), imela zanj težko popravljive posledice.

B. - I.

Po določbi prvega odstavka 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

Po določbi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če jo je vložila neupravičena oseba. Ustavni pritožnik je v kazenskem postopku, ki se je končal z izpodbijano oprostilno sodbo, nastopal kot zasebni tožilec.

Po stališču Ustavnega sodišča zgolj to, da je bil pritožnik kot zasebni tožilec stranka v kazenskem postopku, še ne pomeni, da je upravičen vložiti ustavno pritožbo. Iz 22. člena Ustave namreč izhaja, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih, za tak položaj pa v primeru zasebnega tožilca ne gre. To, da ima oškodovanec v nekaterih primerih možnost sprožiti kazenski pregon zoper tistega, ki je s kaznivim dejanjem posegel v njegove pravice, namreč še ne pomeni, da ima tudi ustavno varovano pravico doseči kazensko obsodbo. S kazensko sodbo se namreč odloča o kazenski odgovornosti ali nedolžnosti domnevnega storilca kaznivega dejanja. Ne glede na izid kazenskega postopka pa se neposredno ne odloča o materialnopravnem položaju ali pravicah upravičenega tožilca.

Glede na to zasebnemu tožilcu zgolj s tem, da je bil obdolženec v kazenskem postopku (pravnomočno) oproščen od obtožbe, ne more biti kršena nobena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. To pa ne pomeni, da zasebni tožilec ne uživa temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku.

Povedano pomeni le, da jih ni mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči. Enako je Ustavno sodišče odločilo tudi v sklepu št. Up-168/98 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/01 in OdlUS X, 116).

B. - II.

Dopustna pa je ustavna pritožba v delu, v katerem se nanaša na odločitev o stroških kazenskega postopka. Pritožnik ne izkaže in ne utemelji, v čem naj bi bile z odločitvijo o stroških kazenskega postopka podane zatrjevane kršitve drugega odstavka 14. člena v povezavi z 22. členom Ustave, prvega odstavka 23. člena in 33. člena Ustave. Zato jih Ustavno sodišče ni moglo presojati. Zgolj s tem, da se z višino stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo, ne strinja, pa zatrjevanih kršitev v ustavni pritožbi tudi ne more utemeljiti.

Ker z izpodbijano odločitvijo o stroških očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk.

Sklep je sprejel v delu, v katerem se ustavna pritožba zavrže soglasno, v delu, v katerem se ustavna pritožba ne sprejme, pa z dvema glasovoma proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Za sprejem se je izrekel sodnik Čebulj. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer