18. 9. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž. ter C. C. iz Z., ki jih zastopa Č. Č., ki jih zastopa odvetnik v V. na seji senata dne 18. septembra 2001 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 191/2000 z dne 5. 10. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 221/99 z dne 6. 10. 1999 ter sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 210/94 z dne 27. 10. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnikov (tedaj tožnikov) za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini.

Sodišča so ugotovila, da sporne nepremičnine niso bile predmet prodajne pogodbe, pa tudi sicer zgolj na podlagi pravnega posla, brez vpisa v zemljiško knjigo tožniki ne bi mogli postati lastniki nepremičnine. V ustavni pritožbi pritožniki oporekajo pravilnosti pravnih naziranj sodišča. Navajajo tudi, da je sodišče druge stopnje ravnalo v nasprotju z zakonom, ko telegrafsko poslane neobrazložene pritožbe pritožnikom ni vrnilo v popravo, pač pa jo je poslalo sodišču druge stopnje, da je o njej odločilo v okviru razlogov, o katerih odloča po uradni dolžnosti, razlogov v naknadno poslani dopolnitvi pritožbe pa ni upoštevalo. Zatrjujejo kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave, pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Zaradi nezakonitosti sodbe naj bi bila kršena tudi pravica do zasebne lastnine in dedovanja po 33. členu Ustave.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v obravnavani zadevi ni. Razlaga tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - ZPP77), kakršno je glede telegrafsko poslane pritožbe (113. člen) zavzelo Višje (in nato tudi Vrhovno) sodišče, ni v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave ter pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Ni v nasprotju z omenjenima ustavnima pravicama, da je sodišče upoštevalo razumne prekluzivne roke za vlaganje pravnih sredstev, prav tako ne upoštevanje ureditve, da se v popravo vrne le nepopolna telegrafsko poslana pritožba, prav tako ne stališče, da v obravnavani zadevi ni šlo za nepopolno pritožbo, in tudi ne stališče sodišč, da dopolnitve pritožbe, vložene po poteku prekluzivnega pritožbenega roka ni mogoče upoštevati.

3.Tudi glede očitka o domnevni kršitvi pravice do zasebne lastnine in do dedovanja po 33. členu Ustave ustavna pritožba ni sklepčna. Za sklep o kršitvi teh pravic namreč ne zadošča (morebitna) ugotovitev, da je izpodbijana sodba, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnikov glede dedovanja, nezakonita. Pritožniki bi za ugotovitev kršitve navedenih ustavnih pravic morali izkazati, da so sodišča v izpodbijani sodni odločbi zakon razlagala na takšen način, da so mu dala vsebino, ki je z vidika teh ustavnih pravic nesprejemljiva. Tega pa pritožniki niti ne zatrjujejo.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavno.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude