Jedro

Dedni dogovor sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo, ki pomeni pravnomočno končanje postopka, saj preprečuje, da bi se v isti stvari začela nova pravda. Iz tega razloga stranke dednega dogovora ne morejo izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, v kateri zatrjujejo, da je bila ta sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače oziroma iz drugih razlogov navedenih v 392. členu ZPP.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnika sama nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče je po opravljeni zapuščinski obravnavi, na kateri so dediči sklenili sodno poravnavo, razdelili zapuščino po pokojnem B. S. tako kot izhaja iz izreka sklep o dedovanju. Iz sklepa tudi izhaja, da je k sodni poravnavi zaradi celotne rešitve zadeve kot udeleženka, na podlagi čl. 206/II Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju, pristopila tudi zemljiškoknjižna solastnica nepremičnin parc. št. ..., k. o. B., R. S. Sodno poravnavo je sodišče povzelo v sklep o dedovanju. Ker je dedič R. S. mladoleten je sodišče z vsebino sodne poravnave seznanilo Center za socialno delo in ga z dopisom pozvalo, da se izjavi o tem, ali dedovanje kot je dogovorjeno s sodno poravnavo odobrava. Center za socialno delo je z dopisom z dne 6. 7. 2009 podal soglasje k sklenjeni sodni poravnavi.

Zoper sklep se je v imenu mld. sina in svojem imenu pritožila M. J., ki v pritožbi navaja, da v celoti izpodbija točko 4 sklepa - sodno poravnavo. V pritožbi navaja, da se pritožuje zoper sodno poravnavo zato, da zaščiti interese mladoletnega R. S. ter nje osebno. Sodišču očita, da ni upoštevalo cenitve premoženja, ki ga je predložila, pač pa je ves čas poslušalo predvsem izjave in predloge R. S. in cenitev, ki jo je ona predložila in ki je sporna v vrednosti. Sodišču tudi očita napačno odločitev in sicer glede odreditve vpisa v zemljiško knjigo G. S. 30 dni prej preden bi poplačal vrednost poravnave 20.000,00 EUR zanjo in za sina Roka, kar pomeni, da bi se poplačilo lahko zavleklo v nedogled. Sodišču še očita, da zadnja obravnava ni bila v skladu z njenim predlogom, ker naj ne bi ugodilo njeni prošnji, da se ji dovoli, da kopijo sporazuma preden ga podpiše, da v proučitev odvetniku. Sodnica tako ni upoštevala njene prošnje. Predlaga, da se pritožbi v celoti ugodi in da se upošteva prava cenitev nepremičnine in spremeni postopek vpisa v zemljiško knjigo. V pritožbi še navaja, da je vse to predstavila tudi centru za socialno delo, ki jo v celoti podpira. Smiselno tako predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje v delu, kjer je povzeta sodna poravnava razveljavi.

Center za socialno delo je sodišču poslal vlogo, v kateri navaja, da so sicer res odobrili zastopanje matere za mladoletnega sina, vendar pa se je kasneje pri njih oglasila M. J., ki je povedala, da se bo zoper sklep o dedovanju pritožila, ker sodišče ni upoštevalo njenih predlogov in mnenj, niti jih ni komentiralo. Tako v tej vlogi navajajo, kaj jim je povedala M. J. in kakšno je njeno mnenje in sicer, da je sodišče odmerilo prevelik nujni delež G. S. in R. S. in da je odločilo napačno, saj bi moral nujni dedič najprej sinu in njej izplačati vsakemu po 10.000,00 EUR, šele nato pa bi se v zemljiško knjigo vknjižila njegova lastninska pravice. Ker je center za socialno delo v odobritev prejel le zapisnik s sodno poravnavo, ki ne odraža vsega dogajanja na naroku menijo, da podpis na zapisniku ne odraža prave volje podpisnice. Zato se pridružujejo materinemu mnenju po dodatni zaščiti dednega deleža, ki pripada mladoletnemu R. Pritožbi nista utemeljeni.

V zapuščinskem postopku po pokojnem B. S. so bili oporočni dediči: zunajzakonska partnerka M. J., sin G. S. in mladoletni sin R. S., vsak do višine oporočnega dednega deleža. Dediči so sklenili sodno poravnavo, ki v bistvu predstavlja dedni dogovor, pri kateri je sodelovala tudi R. S., ki je mati dediča G. S., in solastnica nepremičnin parc. št. ... k. o. B., ki so bile predmet dedovanja.

Pritožnika-dediča s pritožbo izpodbijata sodno poravnavo, ki predstavlja po svoji vsebini dedni dogovor, ki ga je sodišče v skladu s III. odst. 214. čl. Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) pravilno vneslo v sklep o dedovanju. V zapuščinskem postopku lahko dediči vedno sklenejo dedni dogovor, h kateremu lahko pristopijo tudi drugi, tak dogovor pa je po svoji vsebini sodna poravnava. Takšen dogovor, ki je sicer obligacijsko pravni posel, pa sodišče mora vnesti v sklep o dedovanju, saj se zapuščinski postopek mora končati s sklepom o dedovanju.

Dedni dogovor kot sodno poravnavo je v skladu z določbo čl. 392 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) možno izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Dedni dogovor, ki predstavlja v bistvu sodno poravnavo pomeni pravnomočno končanje postopka, saj preprečuje, da bi se v isti stvari začela nova pravda. Iz tega razloga stranke ne morejo izpodbijati dednega dogovora z rednimi pravnimi sredstvi, pač pa lahko vložijo tožbo zaradi razveljavitve sodne poravnave, v kateri zatrjujejo, da je bila ta sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače oziroma iz drugih razlogov navedenih v 392. členu ZPP.

Zapuščinsko sodišče mora v zapuščinskem postopku res posebej paziti na pravice oseb, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne skrbeti za svoje zadeve in to tudi takrat, ko jih zastopa skrbnik. To dolžnost zapuščinskemu sodišču nalaga 13. čl. ZD. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, saj je zapisnik o glavni obravnavi, na katerem je bila celotna vsebina dednega sporazuma, posredovalo centru za socialno delo. Na glavni obravnavi je mladoletnega dediča zastopala njegova mati, center za socialno delo pa je po sklenjenem dednem dogovoru, v katerem je bilo natančno navedeno, kako so si dediči in solastnica razdelili premoženje, odobrilo zastopanja pravic in koristi mladoletnega R. S. Gre za odobritev, izjavo volje, ki je bila dana v skladu z določbo 111 člena ZZZDR in ki jo center ne more enostransko preklicati. 111 člen ZZZDR določa v skladu z določbo 19. člena OZ poseben pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je v interesu mladoletnika in predstavlja dodaten pogoj k predpostavkam za nastanek pogodbene obveznosti. Potrebna sta ali soglasje ali odobritev, ki je bila dana v tem primeru po sklenitvi sodne poravnave. Ko je posel odobren veže stranke, le te pa ga lahko izpodbijajo po splošnih pravilih obligacijskega prava. V konkretnem primeru to pomeni, da CSD potem, ko je dal soglasje k poslu, v pritožbi ne more spreminjati tega soglasja in zaradi tega na tak način ne more spremeniti svoje izjave. Dediča, ki izpodbijata le sodno poravnavo, ki ima značaj tudi dednega sporazuma, tega ne moreta storiti s pritožbo zoper sklep o dedovanju, ampak le, kot je že navedeno, z izrednim pravnim sredstvom.

Dediča lahko torej, v kolikor štejeta, da sta dedni dogovor sklenila v zmoti, pod prisilo ali v prevari vložita tožbo za izpodbijanje sodne poravnave. Ne moreta pa teh okoliščin uveljavljati s pritožbo, saj se ne pritožujeta zoper sklep o dedovanju, ampak zoper tisti del sklepa, v katerega je sodišče povzelo sodno poravnavo. Iz tega razloga pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti (ZPP člen 353).