Jedro

V konkretnem primeru revizija ni dovoljena že po samem zakonu. Toženci na pasivni pravdni strani niso enotni sosporniki, prav tako v takem primeru, upoštevaje stališče sodne prakse, ni podan enoten ekonomski pomen, zato je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP pravilna opredelitev vrednosti spornega predmeta diferencirana, tj. za vsakega toženca posebej.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožnik mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti prvi do tretji in peti toženki 246,00 EUR, četrti toženki pa 890,00 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je zoper tožence primarno uveljavljal zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 304/0 in 305/1 k. o. ..., podrejeno pa, da sta objekta št. 41 in 404, stoječa na navedenih parcelah, njegova last. Sodišče prve stopnje je oba zahtevka zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo.

4. Revizija je bila vročena tožencem. Prva do peta toženka v odgovoru predlagajo njeno zavrženje. Na revizijo je odgovoril tudi toženec, ki pa hkrati ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker tudi za nasprotno stranko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi veljajo omejitve iz četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), toženčevega odgovora na revizijo v skladu z določbo drugega odstavka 91. člena ZPP revizijsko sodišče ni upoštevalo.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drugi odstavek 367. člena ZPP); če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP). V tem primeru mora stranka najprej (pri Vrhovnem sodišču) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi, samo revizijo.

7. V konkretnem primeru revizija ni dovoljena že po samem zakonu. Toženci na pasivni pravdni strani niso enotni sosporniki,(1) prav tako v takem primeru, upoštevaje stališče sodne prakse, ni podan enoten ekonomski pomen, zato je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP pravilna opredelitev vrednosti spornega predmeta diferencirana, tj. za vsakega toženca posebej.(2) Temu je sledil tudi tožnik, ki je navedel vrednost za vsakega od primarnih zahtevkov zoper prve tri in peto toženko 2.733,20 EUR (oz. za posamični podrejeni zahtevek za vsako od navedenih toženk 2.000,00 EUR), za primarni zahtevek zoper četrto toženko 23.233,32 EUR (oz. za podrejeni zahtevek 17.000,00 EUR) in za primarni zahtevek zoper toženca 6.833,32 EUR (oz. za podrejeni zahtevek 5.000,00 EUR). Zmotno je revidentovo naziranje, da je v takem primeru vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe seštevek vrednosti vseh primarnih in podrejenih zahtevkov (tj. 70.999,44 EUR). Eventualna objektivna kumulacija izključuje vsakršno seštevanje. Seštevanja vrednosti primarnih zahtevkov (oz. ločeno vrednosti podrejenih zahtevkov) pa ne povzroči niti morebitna odvisnost revizijske odločitve od rešitve skupnih spornih pravnih vprašanj. Določba petega odstavka 367. člena ZPP v tem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.(3) Ker vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za posameznega toženca ne presega mejnega praga 40.000,00 EUR, revizija po samem zakonu ni dovoljena.

8. Ker revizija ni bila (predhodno) dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP), in ker ni dovoljena že po samem zakonu, jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 374. člena v zvezi s 377. členom ZPP).

9. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik, ki z revizijo ni uspel, mora prvi do peti toženki, ki so na revizijo odgovorile, povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški, ki so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi, obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo, povečano za davek na dodano vrednost in za vsako toženko znašajo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. O zamudnih obrestih na prisojene stroške postopka je revizijsko sodišče odločilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006).

Op. št. (1): Prim. odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 1030/2008 z dne 16. februarja 2012 in II DoR 406/2012 z dne 14. februarja 2013. Op. št. (2): Prim. Ovčak Kos, M., Razdrih, Ž.; Dovoljenost revizije z vidika vrednostnega kriterija – civilnopravni spori, Odvetnik, št. 71/2015, str. 19. Op. št. (3): Prav tam.