Jedro

Zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno odplačevanje sodne takse se dolžnik ni pritožil in je postal pravnomočen, kar pomeni, da je na tako odločitev vezan tako dolžnik kot tudi sodišče prve stopnje, zato je tudi pravilno dolžniku po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi navedenega predloga poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor. Dolžnik te sodne takse v nudenem roku ni plačal, plačilo sodne takse za ugovor pa je procesna predpostavka in neizpolnitev te vodi k domnevi umika tega pravnega sredstva.

Pritožba s svojimi izvajanji na pravilnost te odločitve ne more imeti vpliva, saj dolžnik v svojih pritožbenih navedbah povsem ignorira že sprejeto odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačevanje sodne takse, zoper katero se dolžnik niti ni pritožil in je postala pravnomočna.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. I 19135/2003 z dne 9. 3. 2004 (ki ga je vložil dne 3. 11. 2011) za umaknjen, ob ugotovitvi (kot to izhaja iz obrazložitve sklepa), da dolžnik ni plačal sodne takse za ugovor. Svojo odločitev je tako oprlo na določilo tretjega odstavka člena 29 b Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Zoper ta sklep se z laično pritožbo pritožuje dolžnik, ki poudarja, da je predlagal odlog ali celo oprostitev plačila sodne takse prav gotovo pa obročno plačilo te, da je predložil tudi vse potrebne listine, da tudi v bistvu s sedanjim upnikom nikoli ni bil v nobenem razmerju in ga ne pozna ter ponovno predlaga, da se mu odobri odlog ali oprostitev plačila sodne takse, prav gotovo pa vsaj obročno plačilo te. Omogoči naj se mu tudi pošteno dokazovanje odnosa do omenjene družbe, ki je ne pozna. Smiselno se tako zavzema za razveljavitev napadenega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pregled zadeve pokaže, da je bil res v zadevi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan že dne 9. 3. 2004 pod opr. št. I 19135/2003, dolžnik pa je vložil ugovor zoper ta sklep o izvršbi 3. 11. 2011. V ugovoru je predlagal oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, vendar je sodišče prve stopnje o tem predlogu že odločilo s sklepom z dne 20. 1. 2012 (red. št. 32) spisa in to tako, da ga je zavrnilo.

5. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno odplačevanje sodne takse se dolžnik ni pritožil in je postal pravnomočen dne 16. 2. 2012, kar pomeni, da je na tako odločitev vezan tako dolžnik kot tudi sodišče prve stopnje, zato je tudi pravilno dolžniku po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi navedenega predloga poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor v znesku 24,63 EUR. Dolžnik te sodne takse v nudenem roku ni plačal, plačilo sodne takse za ugovor pa je procesna predpostavka in neizpolnitev te vodi k domnevi umika tega pravnega sredstva, kot je to pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje in to odločitev oprlo na pravilno normativno podlago. Izpodbijana odločitev je tedaj tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.

6. Pritožba s svojimi izvajanji na pravilnost te odločitve ne more imeti vpliva, saj dolžnik v svojih pritožbenih navedbah povsem ignorira že sprejeto odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačevanje sodne takse, zoper katero se dolžnik niti ni pritožil in je postala pravnomočna. Zato niso relevantnega pomena pritožbene navedbe, v katerih dolžnik poudarja, da so podani pogoji za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno odplačevanje sodne takse in da je tudi predložil potrebna dokazila, saj je o tem že pravnomočno odločeno. Dolžnik bi morebiti k večjemu lahko vložil nov tak predlog, v kolikor bi ga opiral na spremenjene okoliščine.

7. Glede na odločitev o domnevnem umiku ugovora dolžnika, ki je kot navedeno pravilna in zakonita, je očitno, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen. Zato tudi ni upoštevno zatrjevanje dolžnika v pritožbi (enak kot v ugovoru), da upnika sploh ne pozna in da z njim ni v nobenem poslovnem razmerju in mu ničesar ne dolguje.

8. Potem ko pritožbeno sodišče tudi samo uradno upoštevnih kršitev procesnega ali materialnega prava ni našlo, je glede na vse navedeno pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep (2. točka člena 365 v zvezi s členom 366 in členom 353 ZPP v povezavi s členom 15 ZIZ).

9. O pritožbenih stroških ni bilo potrebno odločati, ker jih dolžnik ni priglasil.