Jedro

Drugi odstavek 120. čl. ZPP določa, da sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Kot očitno neupravičene razloge, ki jih sodišču ni potrebno ugotavljati na naroku, je potrebno opredeliti tiste, zaradi katerih bi sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo celo v primeru, če bi bilo ugotovljeno do zadnje podrobnosti takšno dejansko stanje, kot ga zatrjuje vložnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

1. Pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 29.8.2001 o zavrženju pritožbe se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi. 2. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 14.6.2001 o zavrženju revizije se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. 3. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 29.8.2001 o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Ad 1.) S sklepom z dne 29.8.2001 je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo tožnika zoper sklep istega sodišča, opr. št. Pd 3141/94, z dne 14.6.2001 o zavrženju revizije. Zoper tak slep se pritožuje tožnik. Navaja, da je v skladu s četrtim odstavkom 111. čl. zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) pritožbo vložil prvi delovni dan, ki je sledil prostemu dnevu, ko bi se sicer iztekel rok za pritožbo. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je utemeljena. Iz podpisane vročilnice je razvidno, da je bil sklep o zavrženju revizije tožniku vročen 16.6.2001. Zadnji dan roka za vložitev pritožbe je bila nedelja, 24.6.2001, naslednji dan pa je bil praznik - dan državnosti. Navedeno pomeni, da se je v skladu s četrtim odstavkom 111. čl. ZPP rok za vložitev pritožbe iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, to je 26.6.2001. Tožnik je 26.6.2001 pritožbo poslal po pošti s priporočeno pošiljko, kar pomeni, da je pritožba pravočasna. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe ZPP o računanju rokov, zaradi česar je pritožbeno sodišče na podlagi 354. čl. ZPP izpodbijani sklep razveljavilo. Ad 2.) Razveljavitev sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 29.8.2001 o zavrženju pritožbe zoper sklep o zavrženju revizije pa pomeni, da je pritožbo zoper sklep o zavrženju revizije potrebno obravnavati po vsebini. Z izpodbijanim sklepom opr. št. Pd 3141/94, z dne 14.6.2001, je prvostopenjsko sodišče zavrglo revizijo, ki jo je tožnik vložil 14.5.2001. Zoper tak sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da je takoj po prejemu drugostopenjske sodbe v računalnik vnesel osnovne podatke, vključno z datumom prevzema pošiljke. Pripravil je revizijo in ko jo je hotel 8.5.2001 natisniti in jo oddati na pošto, je ugotovil, da mu je osebni računalnik popolnoma odpovedal. Prodajalec je računalnik sicer popravil, vendar od tožnikovega izdelka ni ostalo ničesar, prav tako tudi ne od evidence o prispeli pošti. V prepričanju, da še ni potekel rok za vložitev revizije, je sestavil vlogo in jo oddal na pošto. Šele iz sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 14.6.2001 je izvedel, da je prekoračil rok za vložitev revizije, zaradi česar pritožbeno sodišče prosi, da se ga usmili in mu dovoli opraviti dejanje, ki ga je brez svoje krivde zamudil. Tožnik nadalje navaja, da se mu je le nekaj ur po prejemu sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju revizije zgodila prometna nesreča, tako da je bil do dneva vložitve te pritožbe prikovan na posteljo in je šele sedaj lahko oddal to vlogo. Pritožba ni utemeljena. Tožnik v pritožbi navaja izključno razloge, ki jih uveljavlja tudi v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ne navaja pa, zakaj naj bi bil izpodbijani sklep nepravilen. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. čl. v zv. s 366. čl. ZPP izpodbijani sklep preizkusilo glede pravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZPP, ko je revizijo zavrglo kot prepozno. Prvi odstavek 367. čl. ZPP namreč določa, da stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Drugostopenjska sodba je bila tožniku vročena 10.4.2001, tožnik pa je revizijo vložil 14.5.2001, torej po izteku 30 dnevnega roka. Prvi odstavek 374. čl. ZPP določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo zakonito, ko je revizijo zavrglo kot prepozno. Razlogi za zamudo, ki jih v pritožbi navaja tožnik, so lahko pomembni za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in se pritožbeno sodišče do njih opredeljuje v zvezi s pritožbo tožnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ne morejo pa vplivati na presojo zakonitosti sklepa o zavrženju revizije. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. tč. prvega odstavka 365. čl. ZPP pritožbo tožnika zoper sklep o zavrženju revizije zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ad 3.) Z izpodbijanim sklepom opr. št. Pd 3141/94 z dne 29.8.2001 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zoper tak sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa skrajno nekorektna, zlasti še, ker je po peripetijah z računalnikom rok za vložitev revizije zamudil za en sam dan. Tožnik se sprašuje, kako lahko nekdo, ki je ves čas dovoljeval nasprotni stranki, da ni spoštovala zakonskih rokov za svoje pripravljalne vloge in jih je prinašala naravnost na naroke in ki je sam, brez vsakršnih pojasnil, zavlačeval s svojimi dejanji in celo prekoračil rok za izdajo sodbe, tako zlonamerno odloči o problemu, ki se je zgodil tožniku. Tožnik se sprašuje, zakaj se ne upošteva dejstva, da je v trenutku, ko se mu je to zgodilo, bil prepričan, da bo serviserju uspelo rešiti tožnikovo na računalniku izgubljeno vlogo in se je v paniki oklenil takšne rešitve ter počakal le en dan preko roka, ki ga pa žal ni poznal in je bil v dobri veri, da še ni zamujen. Tožnik je shranil kuverto, v kateri je prejel drugostopenjsko sodbo, zoper katero je vložil revizijo, vendar je ta opremljena s poštnim žigom datuma oddaje in ne prevzema pošiljke, iz česar je tožnik približno, a žal napačno predvideval, da se rok še ni iztekel. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je tožnik s pravnim dejanjem, to je vložitvijo revizije zamudil iz očitno neupravičenega razloga, zaradi česar prvostopenjsko sodišče glede na določilo drugega odstavka 120. čl. ZPP ni bilo dolžno razpisati naroka, temveč je lahko po predsednici senata zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Drugi odstavek 120. čl. ZPP namreč določa, da sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Kot očitno neupravičene razloge, ki jih sodišču ni potrebno ugotavljati na naroku, je potrebno opredeliti tiste, zaradi katerih bi sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavnilo celo v primeru, če bi bilo ugotovljeno do zadnje podrobnosti takšno dejansko stanje, kot ga zatrjuje vložnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da razlogov, ki jih za zamudo pri vložitvi revizije navaja tožnik, ni mogoče šteti za upravičene. Tožnik bi dejansko moral voditi natančno evidenco o tem, kdaj je prejel drugostopenjsko sodbo, zoper katero je želel vložiti revizijo, zato se sedaj ne more uspešno izgovarjati na okvaro računalnika. Pri presoji, ali so vzroki za zamudo prekluzivnega roka upravičeni, ni pomembno, za koliko dni je rok zamujen, kljub temu pa je potrebno pojasniti, da tožnik roke računa napačno, če meni, da je rok za vložitev revizije zamudil le za en dan. Sodba Višjega sodišča je bila tožniku vročena 10.4.2001, rok za vložitev revizije se je iztekel 10.5.2001, saj se v skladu z drugim odstavkom 111. čl. ZPP pri rokih, določenih po dnevih, ne všteje dan vročitve, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Zadnji dan roka za vložitev revizije je bil četrtek, torej delovni dan, zato ne pridejo v poštev določbe četrtega odstavka 111. čl. ZPP, na katere se tožnik v pritožbi zmotno sklicuje. Navedeno pomeni, da je tožnik rok za vložitev revizije zamudil za štiri dni. Rok za vložitev revizije je prekluzivni rok. Pri prekluzivnih rokih preneha pravica po samem zakonu s potekom časa, zato tožnik ta rok neutemeljeno primerja z instruktivnimi roki za predložitev vlog sodišču, ali pa z instruktivnim rokom za pisno izdelavo sodbe. Neprepričljive so tudi tožnikove navedbe, da je sicer hranil kuverto, s katero mu je bila vročena drugostopenjska sodba, da pa je na podlagi žiga o dnevu oddaje pisne pošiljke narobe izračunal rok za vložitev revizije. Iz odpravnega zaznamka na odredbi na list. št. 93 je razvidno, da je bila drugostopenjska sodba odposlana 9.4.2001, tožnik pa jo je prejel naslednjega dne. Navedeno pomeni, da mora biti na kuverti, ki naj bi jo tožnik še vedno hranil, poštni žig 9.4.2001, iz tega pa bi tožnik lahko sklepal le to, da mu je bila pošiljka vročena naslednjega dne, kakor se je tudi v resnici zgodilo. Na podlagi 2. tč. prvega odstavka 365. čl. ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.