Jedro

Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom mora sodišče dolžniku vročiti v izjavo že pred izdajo sklepa o nadaljevanju zaradi zagotovitve pravice do izjave kot bistvenega elementa ustavne pravice do enakega varstva pravic. ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu novega upnika za vstop v postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi oziroma po izteku roka za ugovor kontradiktornosti postopka ne zagotavlja, čeprav je razlog, da terjatev ni prešla na upnika, sicer ugovorni razlog. Zato je treba pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika v izvršilni postopek zagotoviti dolžniku pravico do izjave tako, da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za novo odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil prvotni upnik izbrisan iz sodnega registra zaradi pripojitve in je v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bil upnik, vstopila prevzemna družba DUTB d.d. 2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožujejo dolžniki zaradi vseh pritožbenih razlogov ter predlagajo, da se sklep spremeni tako, da se zavrne predlog po vstopu novega upnika oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V konkretnem primeru je sodišče o vstopu novega upnika odločilo brez ustreznega predloga s strani upnika, hkrati pa tudi brez, da bi dolžniku omogočilo, da se predhodno o takem predlogu sploh izjavi. S tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Sodišče namreč po uradni dolžnosti samo ne more in ne sme odločati o spremembi upnika, tudi v kolikor bi bila takšna sprememba predlagana s stani upnika, pa bi morala biti spoštovana dolžnikova pravico do kontradiktornosti. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi sodišče ob vpogledu v sodni register ugotovilo, da je bil prvotni upnik izbrisan zaradi pripojitve k prevzemni družbi na podlagi Pogodbe o pripojitvi z dne 3. 2. 2016, na podlagi tretjega odstavka 591. člena ZGD-1 pa je nato ugotovilo, da so na podlagi pripojitve vse obveznosti in pravice, tudi terjatev, ki je predmet tega postopka, prešle ne prevzemno družbo DUTB d.d. Nadalje iz podatkov v spisu izhaja, da je DUTB d.d. dne 23. 2. 2016 v spis vložil vlogo, s katero naj bi sodišče obvestil o spremembi identifikacijskih podatkov upnika, iz katere pa izhaja, da sodišče obvešča tudi o sami pripojitvi in s tem o pravnem nasledstvu. Sodišče pravnega nasledstva tako ni ugotovilo samo, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Vlogi je DUTB d.d. priložil tudi sklep o izbrisu iz sodnega registra Srg 2016/7525 z dne 19. 2. 2016. Predmetna vloga po vsebini predstavlja predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom, ki ga sodišče, kot navajajo dolžniki, le-tem ni vročilo v izjavo pred izdajo samega izpodbijanega sklepa niti skupaj s tem sklepom.

6. Višje sodišče ugotavlja, da dolžniki v zvezi z odločitvijo o spremembi upnika utemeljeno uveljavljajo kršitev načela kontradiktornosti. Predlog za nadaljevanje izvršbe namreč dolžnikom ni bil vročen, moralo pa bi jim ga sodišče vročiti v izjavo že pred izdajo izpodbijanega sklepa zaradi zagotovitve pravice do izjave kot bistvenega elementa ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu novega upnika za vstop v postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi oziroma po izteku roka za ugovor kontradiktornosti postopka ne zagotavlja, čeprav je razlog, da terjatev ni prešla na upnika, sicer ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato je treba pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika v izvršilni postopek zagotoviti dolžniku pravico do izjave tako, da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje. Dolžnik namreč zoper sklep o vstopu novega upnika v izvršbo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi nima možnosti vložiti ugovor, zato je potrebno kontradiktornost zagotoviti v postopku odločanja o spremembi upnika. V predmetni zadevi je bila dolžnikom s postopanjem sodišča prve stopnje ta možnost odvzeta, zato je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZIZ, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v tem delu sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na zgoraj navedeno dolžnikom najprej omogočiti, da se o predlogu za spremembo upnika izjavijo, nato pa o predlogu za spremembo upnika ponovno odločati in se pri tem opredeliti tudi do ugovorov dolžnikov v zvezi z njim.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.