Jedro

Dejstvo, da nadzornik ni imel splošnega pooblastila za sklepanje poslov ali oddajanje naročil v imenu investitorja, ne pomeni, da ga investitor ni mogel ustno pooblastiti, da odda enkratno naročilo za izvedbo del tožnici. Za podjemno pogodbo pisna oblika ni predpisana, zato se pisnost ne zahteva niti za pooblastilo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora tožnici v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prve dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo:

-dovolilo spremembo tožbe z dne 28. 4. 2023 (I. točka izreka);

-toženki naložilo plačilo 11.106,43 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka);

-v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka) in

-odločilo, da toženka nosi stroške postopka (IV. točka izreka).

2.Toženka se zoper sodbo pritožuje iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Ker toženka ne navaja, zoper kateri del izpodbijane odločbe se pritožuje, je višje sodišče v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP in glede na pritožbene navedbe štelo, da se pritožuje zoper II. in IV. točko izreka, ki za toženko predstavljata neuspeh v postopku.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnica v tem postopku od toženke vtožuje plačilo izvedenih gradbenih del na gradbišču A. (kronsko vrtanje lukenj v AB elemente, sesanje vode, pospravljanje in čiščenje). Trdila je, da ji je ta dela v imenu toženke naročil B. B., nadzornik na gradbišču. Toženka je ugovarjala, da s tožnico ni bila v pogodbenem razmerju. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka preko nadzornika B. B. res naročila dela, ki jih je izvedla tožnica. Po presoji sodišča prve stopnje to izhaja iz izpovedbe priče B. B., ki je izpovedal, da je bilo naročilo del s toženko povsem usklajeno, saj je bilo dodatna dela potrebno opraviti. Poklical je zakonitega zastopnika toženke ter ga vprašal, če lahko dela naroči pri tožnici, ki je že bila na gradbišču. Zakoniti zastopnik toženke se je s tem strinjal. Priča je dodatno izpovedal, da je bilo dela potrebno nujno opraviti, saj zaradi projektantske napake niso bila vrisana v PZI, ostali izvajalci pa jih niso želeli izvesti, ker niso bila navedena v njihovih popisih del. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sporna dela v imenu in za račun toženke naročil B. B. na podlagi ustnega pooblastila. Zaključilo je, da je bila med strankama sklenjena podjemna pogodba, ki jo je tožnica izpolnila, zaradi česar je tožbeni zahtevek utemeljen, z izjemo manjšega dela zamudnih obresti.

6.Pritožbeno ni sporno, da je tožnica opravila dela, ki so predmet tega postopka, in jih je tožnici naročil nadzornik B. B. Prav tako ni več sporno, da ta dela zaradi projektantske napake niso bila vrisana v projektno dokumentacijo in jih je bilo potrebno opraviti za nadaljevanje gradnje. Toženka pa v pritožbi vztraja, da B. B. ni imel pooblastila, da bi ta dela naročil v njenem imenu in za njen račun.

7.Pogodba ali drug pravni posel se lahko sklene tudi po zastopniku, pri čemer upravičenost za zastopanje temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev, 69. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko (71. člen OZ).

8.Pritožnica pretežno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje s kritiko dokazne ocene zaslišanih D. D. (direktorja tožnice) in B. B. (nadzornika), vendar s takšnimi navedbami ne more uspeti. Višje sodišče poudarja, da si je v skladu z načelom neposrednosti (4. člen ZPP) sodišče prve stopnje, ki je priče tudi zaslišalo, ustvarilo vtis o njihovi verodostojnosti in prepričljivosti. Višjemu sodišču, ki razpolaga zgolj s pisnimi zapisniki o zaslišanjih, ni omogočena enaka presoja kot sodišču prve stopnje, saj pisni zapis ne more v celoti odsevati vseh dejavnikov, ki vplivajo na oceno verodostojnosti izpovedb.

9.Ne držijo pritožbene navedbe, da direktor tožnice v zaslišanju ni trdil, da bi nadzornik dela naročal v imenu toženke. Nasprotno je razvidno na 2. strani prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave (list. št. 101 spisa). Sodišče prve stopnje je ustrezno povzelo bistvene dele izpovedbe direktorja tožnice v 16. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe, kar vključuje tudi to, da je nadzornik naročil dela za toženko. Deli izpovedbe direktorja tožnice, ki jih pritožnica izpostavlja kot resnične in nesporne, so v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem, zato ni jasno, kaj želi pritožnica z njihovim povzemanjem doseči. Nadalje tudi ne držijo pritožbene navedbe, da zaslišanje direktorja tožnice ni primerno dokazno sredstvo za ugotovitev obstoja pogodbenega razmerja med strankama na temelju pooblastila. Glede na to, da je tožnica trdila, da ji je nadzornik po naročilu toženke ustno naročil dodatna dela, je jasno, da se lahko ta dejstva dokazujejo le z zaslišanji, saj pisna pogodba o tem ne obstaja.

10.Nepomembne so pritožbene navedbe, da tožnica od nadzornika B. B. v preteklosti ni prejela nobenih navodil v imenu toženke, na podlagi katerih bi lahko sklepala, da je nadzornik sporne storitve naročil po pooblastilu toženke oziroma njenega direktorja. Če pred tem nadzornik tožnici ni podal nobenih navodil v imenu toženke, to še ne pomeni, da zaradi tega ni prišlo do obravnavanega naročila. Zato v tem pogledu pretekla praksa med strankama ne igra nobene vloge. To še bolj velja ob upoštevanju okoliščine, da je bilo za nadaljevanje gradnje potrebno dela nujno izvesti, saj niso bila vključena v projektno dokumentacijo, preostali izvajalci na gradbišču pa jih niso bili pripravljeni opraviti. In teh dejstev pritožnica ne izpodbija.

11.Pritožnica poskuša nadalje vzbuditi dvom v verodostojnost izpovedbe priče B. B., ker naj bi v posameznih delih nejasno navajal, ali je bil direktor toženke fizično prisoten na gradbišču, ko je podal naročilo tožnici, ali pa je to potekalo telefonsko. Višje sodišče tudi v tem delu sledi dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki je ključne dele izpovedbe priče pravilno povzelo. Nedvomno je B. B. v bistvenem izpovedal, da je bilo naročilo del usklajeno s toženko, da jo je obvestil o potrebnosti izvedbe del, ki niso bila vrisana v projektno dokumentacijo, in da se je direktor toženke strinjal s tem, da dela naroči pri tožnici, ki je že bila na gradbišču kot podizvajalka C. Posamezna manjša neskladja ali nedoslednosti v izpovedbi priče, ki jih izpostavlja pritožnica, ne vzbujajo dvoma v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. Manjša neskladja, do katerih lahko pride zaradi subjektivnega dojemanja ali spominskih pomanjkljivosti, so normalen pojav pri podajanju izpovedb in sama po sebi še ne omajajo verodostojnosti priče. Pomembno je, da sodišče prve stopnje teh neskladij ni ocenilo kot bistvenih in je v svoji obrazložitvi pojasnilo, da je izpovedba priče v bistvenem skladna in življenjsko prepričljiva. Izpovedba priče glede ključnih dejstev pretehta nad manjšimi neskladji v nekaterih podrobnostih, ki jih pritožnica izpostavlja. Sodišče prve stopnje je bistvene izjave ustrezno povzelo in jih tudi umestilo v okvir ostalih izvedenih dokazov, zaradi česar pritožbene navedbe v tem delu ne morejo biti uspešne. Izpovedba priče je namreč skladna s predloženimi listinskimi dokazi SMS sporočil in elektronske pošte (prilogi A7 in A10), iz katerih prav tako izhaja, da je nadzornik naročil dela v imenu toženke. Sodišče prve stopnje je te listinske dokaze povzelo v razloge svoje odločitve, do česar se pritožnica ne opredeli in zaključkov sodišča prve stopnje ne izpodbije. Pritožbene navedbe, da bi nadzornik v zaslišanju govoril neresnico zaradi strahu pred odškodninsko odgovornostjo, če bi bilo ugotovljeno, da je deloval brez pooblastila, so neprepričljive, pavšalne in ne predstavljajo več kot špekulacije.

12.Višje sodišče tudi ne sledi trditvam oziroma namigovanjem, da bi nadzornik dela naročal na lastno pest, v svojem imenu ali celo v imenu glavnega izvajalca C. Nadzornik je v razmerju z investitorjem in pri gradnji zastopa njegove interese ter ne sme biti povezan z glavnim izvajalcem (prim. osmi odstavek 15. člena Gradbenega zakona - GZ-1). Kot je izpovedal nadzornik B. B., objekt ni njegov in zato ni imel nobenega interesa, da bi dela naročal v svojem imenu. Tudi če je tožnica v preteklosti prejela posamezna navodila od nadzornika, to ne pomeni, da je nadzornik s tem deloval v imenu C., saj bi to bilo v neskladju z GZ-1. Dajanje posameznih navodil ali opozoril izvajalcem je navsezadnje ena od nalog nadzornika (prim. četrti odstavek 15. člena GZ-1).

13.Višje sodišče na podlagi obrazloženega zaključuje, da je sodišče prve stopnje svojo dokazno oceno ustrezno obrazložilo in pri tem ustrezno ovrednotilo posamezne izpovedbe, medsebojno skladnost izjav vseh zaslišanih ter njihovo skladnost z izvedenimi listinskimi dokazi. Pritožnica zato ni uspela vzbuditi dvoma v dokazno oceno sodišča prve stopnje. Vsebinsko ostajajo pritožbene navedbe v tem delu na ravni nestrinjanja s sprejeto dokazno oceno, s čimer pritožnica ne more uspeti.

14.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je B. B. tožnici naročil izvedbo del po pooblastilu toženke. Pritožnica ne more uspeti z navedbami, da nadzornik ni imel pooblastila za izvedbo naročila in mu je bilo naročanje del brez pisne privolitve prepovedano. Odsotnost splošnega pooblastila za sklepanje poslov v imenu in za račun toženke namreč ne pomeni, da toženka ni mogla ustno pooblastiti nadzornika za enkratno naročilo del na objektu, ki so bila nujno potrebna, a ne vrisana v projektno dokumentacijo. Pogodbeno razmerje med strankama ima namreč naravo podjemne pogodbe, za katero se ne zahteva pisna oblika, zato pisna oblika ni pogoj niti za pooblastilo (75. člen OZ). Pritožbene navedbe, da je imela tožnica za vsa dela sklenjeno pisno pogodbo z glavnim izvajalcem C., so nepomembne, saj je nesporno, da obravnavana dela v tem postopku niso bila predvidena v projektni dokumentaciji, so bila pa nujno potrebna za nadaljevanje gradnje. Pritožnica tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da noben drug izvajalec na gradbišču ni bil pripravljen izvesti spornih del. Zato je še toliko bolj logično, da se je toženka strinjala in pooblastila nadzornika, da naročilo odda tožnici.

15.Višje sodišče tudi ne sledi pavšalnim pritožbenim navedbam, da bi lahko ta dela nadzornik naročil v imenu C. Na navedbe, da je na dobavnicah tožnice zapisano, da gre za dela "Za: C. - A.", je sodišče prve stopnje odgovorilo. Pri tem je sprejelo pojasnilo direktorja tožnice, da so dobavnice napisali njegovi delavci, ker je ostala dela izvajal za C. Če bi sporna dela res izvajal za C., bi bilo to napisano na vseh šestih dobavnicah in ne le dveh. Pritožnica se do razlogov sodišča prve stopnje ne opredeli in jih ne izpodbije. Zato gre v tem delu le za ponavljanje trditev iz postopka na prvi stopnji, na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo, te razloge pa sprejema tudi višje sodišče.

16.S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi s 165. členem ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka. V skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo - OT ter vrednostjo točke 0,60 EUR ti znašajo: 500 točk za odgovor na pritožbo, 10 točk za materialne stroške in 22% DDV, kar znese 373,32 EUR. Zakonske zamudne obresti od terjatve na povračilo pravdnih stroškov tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 69, 70, 70/1, 71

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.