Jedro

Za dovoljenost revizije, ki jo je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila nasprotna tožena stranka, je odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP) in, upoštevaje drugi odstavek 367. člena ZPP, izpodbijani del pravnomočne sodbe o njem.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nasprotni toženi stranki naložilo plačilo 33.409,14 EUR. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotne tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Nasprotna tožena stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču je predlagala, naj sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, ali pa naj razveljavi le sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrne v ponovno odločanje temu sodišču. 3. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008; ZPP-D) uporabilo Zakon o pravdnem postopku s spremembami, ki so bile uveljavljene pred ZPP-D (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ZPP).

5. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L, št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Po določbi 490. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo) revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT). V primeru objektivne kumulacije zahtevkov se za ugotovitev pravice do revizije uporabijo pravila 41. člena ZPP. Uvrščena so namreč v poglavje „ugotovitev vrednosti spornega predmeta“ in vsebinsko dopolnjujejo 39. člen ZPP, kot temeljno pravilo tega poglavja, ki se uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije.(1) Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če pa imajo tožbeni zahtevki različno dejansko ali različno pravno podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

8. V obravnavanem gospodarskem sporu imajo nasprotni tožbeni zahtevki različno dejansko in pravno podlago. Po tožbenih trditvah izvirajo namreč iz več pogodbenih razmerij (pogodb o odkupu terjatev) nasprotne tožeče stranke z odstopnikom – družbo P., ki je nasprotni tožeči stranki – prevzemnici terjatev – odstopil terjatve do nasprotne tožene stranke – dolžnice - po različnih računih za več dobav blaga. Za dovoljenost revizije, ki jo je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila nasprotna tožena stranka, je zato odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP) in, upoštevaje drugi odstavek 367. člena ZPP, izpodbijani del pravnomočne sodbe o njem.

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da izpodbijani del dajatvene pravnomočne sodbe o nobenem od glavnih zahtevkov tožeče stranke ne presega 20.864,63 EUR. Iz nasprotne tožbe, razlogov sodbe sodišča prve stopnje in izvedenskega mnenja namreč sledi, da sta nasprotni toženi stranki v poplačilo glavnega zahtevka po pogodbah 1/97 in 13/97 naložena zneska 3.578,54 EUR (857.563,16 SIT = 20 % od 4,287.815,80 SIT [17.892,73 EUR]) in 18.244,03 EUR (4,372.000,00 SIT = 20 % od 21,860.000,00 SIT [91.220,16 EUR]). Razlika do prisojenih 33.409,14 EUR (8,006.169,00 SIT) pa so kapitalizirane zamudne obresti od vtoževanih glavnic.

10. Revizijsko sodišče je revizijo zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

11. Tožena stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako Vrhovno sodišče tudi v sklepih III Ips 28/2000 z dne 24. 5. 2000, II Ips 271/2001 z dne 24. 1. 2002, III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002, III Ips 94/2002 z dne 6. 2. 2003, III Ips 28/2004 z dne 15. 2. 2005 in III Ips 44/2007 z dne 23. 5. 2007.