Jedro

Med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št., v kateri je bila tožba že vročena toženi stranki. Zato je bilo potrebno tožbo v tem sporu zavreči. Odločitev o zavrženju tožbe je v skladu z določbo 3. odstavka 189. člena ZPP, ki določa, da se, dokler pravda teče, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, če pa se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.

Med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št. Obe odpovedi, vročeni tožeči stranki, se nanašata na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto promotor ponovne uporabe s 30 dnevnim odpovednim rokom in sta identični, tudi datirani na isti dan. Razlika med njima je le v tem, da se tožnici v kasneje vročeni odpovedi poleg odpravnine priznava še pravica do regresa in letnega dopusta. Gre le za dopolnitev oziroma popravek že podane odpovedi, ne pa za novo odpoved. Zato ni nobenega dvoma o tem, da je podana litispendenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, ki je zahtevala: - ugotovitev nezakonitosti in odpravo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 4. 2013, podane tožnici; - ugotovitev, da tožeči stranki ni prenehala pogodba o zaposlitvi z dne 30. 4. 2012 in je že vedno v veljavi do 3. 12. 2013, vrnitev nazaj na delo in priznanje delovnega razmerja za čas od 15. 5. 2013 do 3. 12. 2013 za polni delovni čas, razporeditev na delovno mesto promotor ponovne uporabe v V. tarifnem razredu, prijavo v zavarovanje in plačilo plače po pogodbi o zaposlitvi kot da bi delala, v višini bruto mesečno 765,00 EUR, obračun in plačilo prispevkov in davkov ter plačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec (do plačila).

Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep, razen zoper odločitev o stroških postopka tožene stranke, se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka sicer res vložila dve tožbi, vendar se obe odpovedi, ki ju je prejela ločeno, prvo dne 15. 4. 2013 in drugo 6. 5. 2013, razlikujeta po vsebini, čeprav sta obe označeni z istim datumom 12. 4. 2013. Zaradi navedenega je tožnica, v izogib temu, da bi katera koli od navedenih različnih odpovedi ostala v veljavi, vložila dve tožbi. Zato ne gre za več pravd o istem zahtevku.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti niti relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod opr. št. Pd 281/2013, v kateri je bila tožba vročena toženi stranki dne 24. 5. 2013. Odločitev o zavrženju tožbe je v skladu z določbo 3. odstavka 189. člena ZPP, ki določa, da se, dokler pravda teče, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, če pa se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Stališče pritožbe, da gre za dve vsebinsko različni redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki sta obe datirani z datumom 12. 4. 2013, je zmotno, saj iz podatkov v spisu izhaja nasprotno.

Obe odpovedi, vročeni tožeči stranki, se nanašata na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto promotor ponovne uporabe s 30 dnevnim odpovednim rokom in sta identični, tudi datirani na isti dan. Razlika med njima je le v tem, da se tožnici v kasneje vročeni odpovedi poleg odpravnine priznava še pravica do regresa in letnega dopusta. Gre le za dopolnitev oziroma popravek že podane odpovedi z dne 12. 4. 2013, ne pa za novo odpoved. Zato ni nobenega dvoma o tem, da je podana litispendenca.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v skladu s 5. odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, s spremembami in dopolnitvami - ZDSS-1) delodajalec v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.