Jedro

Če doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren.

Izrek

Pritožba prvotožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - B., ki je bila sklenjena dne 17.5.1993 med ustanovitelji - družbeniki J.,T. in P., zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, da so vsi trije družbeniki dolžni izvesti likvidacijo družbe B. ter o začetku postopka likvidacije obvestiti Okrožno sodišče v Kopru v roku 15 dni od dneva pravnomočnosti sodbe, ker bo sicer sodba nadomestila sklep družbenikov o začetku likvidacije. Toženima strankama je naložilo, da v roku 15 dni solidarno povrneta tožeči stranki pravdne stroške v znesku 623.045,00 SIT. Proti navedeni sodbi je v delu, s katerim je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, prvotožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njeno razveljavitev ter vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. V pritožbi zatrjuje, da bi moral biti obravnavani postopek prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja - izključitve tožeče stranke iz družbe B., o čemer teče postopek pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Hkrati opozarja, da bo v primeru izključitve tožeče stranke iz družbe B., slednja lahko naprej poslovala in tudi dosegala cilje, za katere je bila ustanovljena. Pritožba prvotožene stranke ni utemeljena. Po mnenju pritožbenega sodišča ni jasno, kam meri pritožba s trditvijo, da naj bi bilo postopanje po tožbi na prenehanje družbe, ob predpostavki, da je tožeča stranka v nekem drugem postopku tožena na izključitev iz družbe, zloraba pravic v postopku, saj je sodišče tisto, ki po tožbi postopa in mu kaj drugega tudi ne preostane. Takšen zapis lahko pomeni le, da pritožniku ni jasno, da gre pri zahtevku na prenehanje družbe po 2. odst. 455. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in pri zahtevku na izključitev družbenika iz družbe po 3. odst. 436. čl. ZGD, za dva različna temelja in odločba sodišča v predmetnem primeru ni odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ki bo obravnavano v drugi pravdi. Ni tudi res, da bi bilo postopanje po 2. odst. 455. čl. ZGD možno le pod pogojem, da so izčrpane vse druge zakonske možnosti v družbi, kot to zatrjuje prvotožena stranka v pritožbi; navedeno zakonsko določilo je jasno in daje vsakemu družbeniku, katerega poslovni delež znaša najmanj eno desetino osnovnega kapitala, legitimacijo, da lahko s tožbo uveljavlja prenehanje družbe, če meni, da ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe. Glede slednjih pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila družba B. ustanovljena z namenom, da za tožečo in prvotoženo stranko opravlja dejavnost zorenja banan (obe sta se s prodajo banan na slovenskem trgu ukvarjali tudi v času pred ustanovitvijo družbe B.), katerih dobavitelj je bila drugotožena stranka, s tem bi dosegli zmanjšanje manipulativnih stroškov, ki nastanejo pri zorenju banan in boljše pogoje pri nakupu le-teh; sprva je delovanje ustanovljene družbe potekalo na opisani način in je družba B. poslovala približno dve leti. Nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da ta družba ne posluje več od leta 1996, je omogočala zaključek, da se prej opisani interesi in skupni cilji, ki so narekovali njeno ustanovitev, več ne izpolnjujejo, zaradi česar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča izpolnjen pogoj po 2. odst. 455. čl. ZGD in je bilo treba tožbenemu zahtevku v tem delu ugoditi. Predmet obravnavanega postopka pa tudi ni ugotavljanje odgovornosti posameznih družbenikov za takšno stanje v družbi B.. Ni tudi mogoče upoštevati pritožbenih razlogov v delu, v katerem prvotožena stranka navaja, da je bila tožeča stranka tista, ki je škodovala družbi in da bi v primeru njene izključitve iz družbe B., slednja lahko nemoteno poslovala, saj kot že omenjeno, doseganje skupnih ciljev družbenikov, zaradi katerih je bila omenjena družba ustanovljena, v takšnem primeru ne bi bilo več mogoče. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v obravnavani zadevi niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, ravno tako pa tudi ne razlogi, na katere mora sicer paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo prvotožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353.čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).