Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno uveljavljati. Če pa nastane Vrhovnemu sodišču pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijani odločbi, odločbo razveljavi na podlagi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1.
Izpodbijani pravnomočni plačilni nalog se razveljavi in se zadeva vrne Postaji prometne policije K. v novo odločanje.
A. 1. D.A. je bil z uvodoma navedenim pravnomočnim plačilnim nalogom spoznan za odgovornega prekrška po petem odstavku v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1, ker motorno vozilo, ki ga je vozil, ni imelo veljavnega prometnega dovoljenja. Izrečena mu je bila globa 500,75 EUR.
2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec M.V. Navaja, da je prekršek v izpodbijanem plačilnem nalogu napačno pravno opredeljen po petem odstavku v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1, saj iz dopisa Policijske postaje K. z dne 19.7.2007 izhaja, da na dan storitve prekrška (16.5.2007) od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja še ni preteklo več kot 30 dni. Prekrškovni organ bi zato moral prekršek pravno opredeliti po šestem odstavku 190. člena ZVCP-1, torej je podana kršitev materialnih določb zakona iz 4. točke 156. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da ravnanje storilca D.A. pravno opredeli po 1. alineji prvega odstavka v zvezi s šestim odstavkom 190. člena ZVCP-1 in izreče globo v višini 83,46 EUR.
3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.
4. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1 smejo biti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu, če so registrirana in imajo veljavno prometno dovoljenje oziroma veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo ali če imajo veljavno potrdilo za preizkusno vožnjo. Voznik, ki ravna v nasprotju s to določbo, se po petem odstavku 190. člena ZVCP-1 kaznuje za prekršek z globo 120.000 SIT (500,75 EUR), če od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni preteklo več kot 30 dni, pa se voznik po šestem odstavku 190. člena ZVCP-1 kaznuje z globo 20.000 SIT (83,46 EUR).
5. Odločilno dejstvo za presojo pravilnosti očitka zahteve, da je dejanje v izpodbijanem plačilnem nalogu napačno pravno opredeljeno po petem odstavku 190. člena ZVCP-1 (4. točka 156. člena ZP-1), je glede na povzete določbe ZVCP-1 čas od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja storilčevega vozila. Vsebina plačilnega naloga, ki velja kot pisna odločba o prekršku, je predpisana v drugem odstavku 57. člena ZP-1. Po tej določbi (v besedilu, veljavnem v času storitve prekrška) plačilni nalog med drugim vsebuje čas in kraj storitve ter pravno opredelitev prekrška, ne zahteva pa se opis ravnanja (in obrazložitev), iz katerega bi bila ta okoliščina sicer razvidna. Ob upoštevanju, da je prekrškovni organ z izpodbijanim plačilnim nalogom D.A. spoznal za odgovornega prekrška, ki je pravno opredeljen po 1. alineji prvega odstavka v zvezi s petim odstavkom 190. člena ZVCP, je mogoče sklepati le, da je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno (prvi odstavek 55. člena ZP-1), da je v času storitve prekrška od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja storilčevega vozila poteklo več kot 30 dni. Trditev vrhovnega državnega tožilca, da bi prekršek moral biti pravno opredeljen po 1. alineji prvega odstavka v zvezi s šestim odstavkom 190. člena ZVCP-1, glede na takšno ugotovitev izpodbijanega plačilnega naloga ni pravilna, saj temelji na (drugačnem) dejanskem stanju, to je da na dan storitve prekrška (16.5.2007) od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja še ni preteklo več kot 30 dni, razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno uveljavljati (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).
6. Vendar pa (kot opozarja tudi vrhovni državni tožilec) iz dopisa Policijske postaje K. z dne 19.7.2007 izhaja, da naj bi policist na kraju prekrška dne 16.5.2007 dejansko zmotno izpolnil izpodbijani plačilni nalog, ker takrat od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja še ni preteklo 30 dni. Če nastane Vrhovnemu sodišču pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je zahteva vložena, s sodbo, s katero odloči o zahtevi za varstvo zakonitosti, to odločbo razveljavi na podlagi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1. V spisu sicer ni (fotokopije) prometnega dovoljenja vozila, ki ga je D.A. vozil v času storitve prekrška, vendar ob upoštevanju navedenega dopisa prekrškovnega organa storilcu obstaja precejšen dvom v pravilnost ugotovitve izpodbijanega plačilnega naloga glede časa od preteka veljavnosti prometnega dovoljenja storilčevega vozila.
7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijani pravnomočni plačilni nalog razveljavilo (427. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1) ter zadevo vrnilo Postaji prometne policije K. v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo prekrškovni organ ugotovil, koliko časa je na dan storitve prekrška preteklo od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja in o zadevi ponovno odločil.