Jedro

Presoja obstoja okoliščin, potrebnih za priposestvovanje nepremičnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožnik lastnik parcele št. 2165 travnik v izmeri 1023 m2 k.o... Ugotovilo je, da je bila dne 29.3.1956 med tožnikom in toženčevim pravnim prednikom sklenjena poravnava o določitvi meje. Na podlagi uživanja sta tožniku pripadli na novo odmerjeni parceli št. 2165 travnik v izmeri 1023 m2 in št. 2167 vinograd v izmeri 1357 m2, toženčevemu očetu pa je pripadla parcela št. 2164 vinograd v izmeri 837 m2, vse k.o... V zemljiški knjigi poravnava ni bila izvedena. Tožnik je užival parcelo št. 2165 in si na njej zgradil zidanico, kar je toženec vedel in dopuščal. Na ta način je tožnik parcelo priposestvoval. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo. Navaja, da je on lastnik parcele št. 2165 in da je vse drugo samo nasilna in nezakonita razlastitev. Navaja, da nihče ne ve, kako je v katastrskem načrtu prišlo do zarisa mejne črte med parcelama 2167 in 2165, kakršna je zdaj. Opisuje, kako je pri obdelavi vinogradov prišlo do spora med njim in tožnikom. Zaradi tega ni hotel podpisati, da je sporna parcela res tožnikova. Postopek v tej zadevi je bil izveden napačno. Sodišče bi moralo poslati na teren geometra, ki bi lahko strokovno ugotovil dejansko stanje. Zaslišati bi bilo treba tudi J. M..

Sklicuje se na stare katastrske meje in meni, da je enostranska in nasilna sprememba zločin nad človeštvom.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) - v nadaljnjem ZPP.

Revizija ni utemeljena.

Revizija ne upošteva sodne poravnave, sklenjene pri Okrajnem sodišču v Novem mestu dne 29.3.1956 pod opr. št. II R 20/56, ki jo je sklenil in podpisal tudi toženčev oče J. M. S to poravnavo je bil rešen mejni spor med sedanjim tožnikom in toženčevim očetom glede parcel 2164, 2165 in 2167 k.o... Meje so bile na novo določene na podlagi dejanskega uživanja zemljišč. Prišlo je do preoblikovanja prejšnjih parcel in oštevilčenja tako nastalih parcel. Pri tem je parcela, ki je na podlagi te poravnave prešla v last tožnika, dobila številko 2165, kar je bila prej številka parcele v lasti toženčevega očeta. Ob tem je bil del prejšnje parcele št. 2165 priključen parceli št. 2164, ki je ostala v lasti toženčevega očeta. Vse to sta ugotovili sodišči prve in druge stopnje in je razvidno iz zapisa poravnave, skice in naznanilnega lista. Pomembno je, da je navedena poravnava samo potrdila tedanje dejansko stanje. Dejansko s poravnavo nobena stranka ni nič pridobila in nič izgubila, le parcele so se oblikovala v skladu s tem, kar sta stranki že doslej imeli v posesti in kar sta šteli za svoje. Zato toženec napačno razume sodbo v tej zadevi kot razlastitev. Ta sodba zgolj omogoča, da se v zemljiški knjigi vpiše stanje, kakršno je bilo določeno s sodno poravnavo iz leta 1956. Toženec sam je zaslišan kot stranka na obravnavi dne 12.8.1998 potrdil, da je sporno zemljišče užival tožnik vsaj od časa, ko je bila sklenjena poravnava. To je odločilna okoliščina, saj je od leta 1956 dalje potekla doba, potrebna za priposestvovanje (28. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Zato izvajanje nadaljnjih dokazov ni bilo potrebno. Tožnik je lastninsko pravico pridobil na ta način, ne glede na toženčevo stališče glede veljavnosti poravnave.

Toženec v reviziji ni navedel, katere revizijske razloge uveljavlja. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 386. člena ZPP opravilo preizkus glede pravilne uporabe materialnega prava in glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Pri tem je ugotovilo, da je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno, kar je razvidno iz dosedanje obrazložitve. Navedene bistvene kršitve določb postopka, ki se nanaša na stranke in njihovo zastopanje, ni ugotovilo. Zato je revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).