Jedro

SZ-1 ne predvideva možnosti, da bi, če zahtevano soglasje za odpoved pogodbe o upravljanju ni doseženo, tak sklep sprejelo sodišče. Zakon sicer tudi razrešitev upravnika uvršča med posle rednega upravljanja, vendar pa je možnost, da sklep etažnih lastnikov nadomesti sodišče s svojo odločbo, predvidena le za posle, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari.

Pri deljivih obveznostih (in denarna obveznost je deljiva) se solidarnost ne domneva oziroma obstoji le, če je dogovorjena ali posebej določena. Ker sodišče v izreku obveznosti ni opredelilo kot solidarne, velja, da vsaka od predlagateljic dolguje le svoj del obveznosti, to je vsaka ¼.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 15. 11. 2011 zavrglo predlog, da sodišče nadomesti sklep etažnih lastnikov glede rednega upravljanja, zavrglo pa je tudi predlog za izdajo začasne odredbe. S sklepom dne 3. 1. 2012 je odločilo, da so predlagateljice dolžne nasprotni udeleženki E. d.o.o. plačati stroške postopka v višini 153,60 EUR v roku 15 dni s pripadki.

2. Zoper oba sklepa vlagajo pritožbo predlagateljice. Uveljavljajo vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagajo razveljavitev oziroma spremembo sklepov.

3. V pritožbi zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v bistvenem navajajo, da je odločitev nepravilna, saj je nepravilno stališče, da odpoved pogodbe o upravljanju ni mogoča le za en vhod. Sodišče stanja v zemljiški knjigi ni preverilo in se ni opredelilo do katastrskih podatkov stavb, iz katerih je razvidno, da ima vsaka stavba svojo identifikacijsko številko. Akt o oblikovanju etažne lastnine je vsaki stavbi (oziroma vhodu) določil samostojnost. Pogodba je bila zato za stavbo ... veljavno odpovedana. Sodišče bi moralo odločati o njenem upravniku, saj je objekt od 30. 3. 2011 brez upravnika. Sklepa se ne da preizkusiti. Ker je sklepe etažnih lastnikov mogoče nadomestiti s sodno odločbo, je sodna pristojnost podana. Odločitev glede predloga za izdajo začasne odredbe je neobrazložena, kar je bistvena kršitev postopka.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 3. 1. 2012 navajajo, da je zaradi nepravilne odločitve o glavni stvari, nepravilna tudi odločitev o stroških. Iz izreka izhaja, da so predlagateljice solidarno odgovorne za plačilo, v razlogih pa sodišče govori o plačilu stroškov po enakih delih. Izrek je nerazumljiv, saj ni jasno, ali so dolžne plačati vsaka po 153,60 EUR ali pa toliko vse skupaj.

5. Na pritožbo zoper sklep z dne 15. 11. 2011 sta odgovorili druga in tretja nasprotna udeleženka. Strinjata se z odločitvijo in predlagata zavrnitev pritožbe.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede sklepa o zavrženju predloga za izdajo sklepa glede rednega upravljanja in predloga za izdajo začasne odredbe

7. Po 1. odstavku 28. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) lahko katerikoli etažni lastnik, če etažni lastniki zaradi nezadostne večine ne morejo sprejeti sklepa glede rednega upravljanja, posel pa je nujen za vzdrževanje stvari, predlaga, da o izvedbi posla odloči sodišče v nepravdnem postopku. Predlagateljice so, sklicujoč se na to določilo, predlagale, da sodišče v stanovanjskih objektih K...2, K...6 in K...8. (ne pa tudi za stavbo K...4) nadomesti sklep etažnih lastnikov o odpovedi pogodbe o upravljanju, ki je bila 11. 2. 2005 sklenjena s prvo nasprotno udeleženko.

8. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tak predlog zavrglo, je pravilna, pravilni in popolni pa so tudi razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedlo. Vprašanje, ali je pogodbo o upravljanju mogoče odpovedati z upoštevanjem solastniških deležev na celotnem objektu ali tudi za posamezne vhode, ki so po oblikovanju etažne lastnine postali pravno samostojne stavbe, za odločitev glede glavne stvari, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, ni odločilno. Dejstvo, da se sodišče ni opredelilo do vseh, s tem povezanih trditev predlagateljic, zato ne pomeni bistvene kršitve postopka, prav tako pa morebitna zmotna presoja tega vprašanja s strani sodišča prve stopnje, na pravilnost odločitve ni mogla vplivati.

9. Pogodba o opravljanju upravniških storitev je pogodba o naročilu (mandat), za njeno prenehanje pa so, saj se z njo zasledujejo predvsem interesi etažnih lastnikov, v zakonu (primerjaj 60. člen SZ-1) določeni precej enostavni pogoji. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, lahko etažni lastniki kadarkoli in brez navedbe posebnega razloga od pogodbe odstopijo z odpovednim rokom najmanj treh mesecev. O odstopu od pogodbe etažni lastniki sklepajo kot o poslu rednega upravljanja (torej z soglasjem etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev (1)) in so v času odpovednega roka dolžni imenovati tudi novega upravnika. Izjemoma se lahko odstopi od pogodbe tudi brez odpovednega roka, če gre za krivdne razloge na strani upravnika. Zakon ne predvideva možnosti, da bi, če zahtevano soglasje za odpoved pogodbe o upravljanju ni doseženo, tak sklep sprejelo sodišče. Zakon sicer tudi razrešitev upravnika uvršča med posle rednega upravljanja, vendar pa je po 28. členu SZ-1 možnost, da sklep etažnih lastnikov nadomesti sodišče s svojo odločbo, predvidena le za posle, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari. Razrešitev upravnika brez dvoma ne moremo uvrstiti med posel, ki je za vzdrževanje nujen. Ker zakon tudi v nobeni od preostalih določb ne daje možnosti, da bi upravnika, če le-tega ne razrešijo etažni lastniki, razrešilo sodišče, je odločitev o zavrženju takšnega predloga pravilna.

10. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 272. členu določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Poleg tega mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed dodatnih predpostavk (nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku). V konkretnem primeru, ko je sodišče zavrglo že predlog, da se s sodno odločbo nadomesti sklep etažnih lastnikov stavb K...2, 6 in 8, je jasno, da predlagateljice že prve predpostavke za izdajo začasne odredbe niso izkazale. Da je sodišče prve stopnje iz tega razloga predlog zavrglo (2), iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno izhaja. Ker gre za odločitev, ki je logična posledica zavrženja predloga za nadomestitev sklepa etažnih lastnikov, se zato razlogi glede odločitve o glavni stvari nanašajo tudi na odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe. Očitek, da odločitve ni mogoče preizkusiti, je tako neutemeljen, neutemeljen pa posledično tudi očitek o vsebinsko zatrjevani bistveni kršitvi postopka po 14. točki 339. člena ZPP.

11. Glede stanovanjske stavbe K...4 so predlagateljice predlagale zgolj izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče primarno nadomestilo sklep etažnih lastnikov o odpovedi pogodbe o upravljanju, razrešitvi upravnika in imenovalo novega upravnika; podredno pa, da bi z njo imenovalo novega upravnika. Predlog so utemeljevale s pripombami na delo dosedanjega upravnika, trditvami o tem, da so etažni lastniki stavbe K... 4 veljavno odpovedali sklenjeno pogodbo o upravljanju in je stavba (nezakonito) brez upravnika, ter trditvami, da jim v posledici nepravilnega dela dosedanjega upravnika nastaja škoda. Sodišče prve stopnje je tudi v tem delu predlog zavrglo. Postavilo se je na stališče, da pogodba o upravljanju ni bila veljavno odpovedana. Odpovedi s sklepom sodišča (kar velja tudi za začasno odredbo) ni mogoče nadomestiti, dokler pogodba o upravljanju velja, pa tudi ne imenovati novega upravnika.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev, čeprav iz drugih razlogov kot jih je navedlo prvo sodišče, tudi v tem delu pravilna. V nadaljevanju se zato, saj to ni potrebno, ne opredeljuje do pravilnosti materialnopravnega zaključka, da pogodba o upravljanju za stavbo K...4 ni bila veljavno odpovedana ter ostalih na tem temelječih zaključkov, ki jih pritožba izpodbija.

13. Namen začasne odredbe je zavarovati določeno terjatev (tako imenovana zavarovalna začasna odredba), ki bo predmet odločanja v postopku po predlogu ali tožbi, oziroma, da začasno, do odločitve o predlogu oziroma tožbi, uredi sporno pravno razmerje (tako imenovana regulacijska začasna odredba). Ena od predpostavk za izdajo začasne odredbe je zato tudi verjeten izkaz terjatve (1. odstavek 272. člena ZIZ). Da bi stranka terjatev lahko verjetno izkazala, pa mora v prvi vrsti sodišču ponuditi o tem ustrezne trditve.

14. Predlagateljice predloga, o čem naj sodišče v tem postopku, v pogledu stavbe K...4, odloči kot o glavni stvari, niso vložile. To so, kot je bilo ugotovljeno pod točko 7 te obrazložitve, storile le v pogledu stavb K...2, 6 in 8. V predlogu za izdajo začasne odredbe tudi ni trditev o tem, da bi imele morda namen tak predlog šele vložiti (ali sprožiti kak drug postopek). Tako ni jasno, kakšno svojo terjatev želijo z začasno odredbo sploh zavarovati. Izostanek predloga, o čem naj sodišče v tem postopku kot o glavni stvari sploh odloči (in s tem povezanih trditev) oziroma ustreznih trditev o tem, da bi imele morda namen tak predlog šele vložiti (ali sprožiti kak drug postopek), pa posledično onemogoča tudi preizkus ali prva predpostavka za izdajo začasne odredbe sploh obstoji.

15. Predlog predlagateljic glede stavbe K...4 je v tem pogledu zato pomanjkljiv oziroma nesklepčen, odločitev o zavrženju (3) predloga pa tudi v tem delu pravilna.

16. Trditev, da je stavba K...4 brez upravnika, tudi če bi se izkazala za resnično, ne more vplivati na odločitev. Začasno odredbo je namreč mogoče izdati le pod pogoji, ki jih zakon za to predpisuje. Če niso izpolnjeni, sodišče predlog zavrne.

17. Ker je pritožba glede na obrazloženo neutemeljena, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo niti kršitev na katere je v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP dolžno paziti po uradni dolžnosti, jo je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Glede sklepa o stroških postopka

18. Ker je odločitev o glavni stvari in predlogu za izdajo začasne odredbe pravilna, je pravilna tudi odločitev, s katero je sodišče prve stopnje predlagateljicam naložilo povračilo stroškov prvi nasprotni udeleženki.

19. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prvi nasprotni udeleženki priznalo skupno 153,60 EUR stroškov. Tolikšen znesek jim je v izreku tudi naložen v plačilo. Nejasnosti glede tega, koliko predlagateljice dolgujejo, zato ni. Neutemeljen je nadalje tudi očitek, da je iz izreka sklepati, da so predlagateljice solidarno odgovorne za plačilo, saj iz izreka to ne izhaja. Pri deljivih obveznostih (in denarna obveznost je deljiva) se solidarnost ne domneva oziroma obstoji le, če je dogovorjena ali posebej določena (393. člen OZ). Ker sodišče v izreku obveznosti ni opredelilo kot solidarne, velja, da vsaka od predlagateljic dolguje le svoj del obveznosti, to je vsaka ¼. To je skladno tudi z razlogi, v katerih se je sodišče prve stopnje sklicevalo na 1. odstavek 161. člena ZPP. Bistvena kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP tako ni bila storjena.

20. Pritožbo je bilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP glede na obrazloženo zato potrebno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.

Glede pritožbenih stroškov

21. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih udeleženci niso priglasili.

(1) Gre za solastniške deleže, kot so določeni s pravnim temeljem za nastanek etažne lastnine.

(2) Sodišče prve stopnje bi sicer predlog za izdajo začasne odredbe moralo zavrniti in ne zavreči, vendar pa zaradi prepovedi iz 359. člena ZPP pritožbeno sodišče v to ni posegalo.

(3) Tudi v tem delu bi bila pravilna zavrnitev in ne zavrženje predloga.