Jedro

Ni podlage za uporabo pravil o objektivni odgovornosti, saj tla v okolici vodometa niso nevarna stvar, saj iz njih ne izvira večja nevarnost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica je dolžna povrniti prvotoženi stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.147,16 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tudi v drugem odločanju je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od toženih strank zahtevala plačilo 30.000,00 EUR ustreznimi zamudnimi obrestmi. V posledici take odločitve je sodišče prve stopnje naložilo tožnici povrnitev pravdnih stroškov prvotoženi stranki v znesku 2.249,80 EUR in tretjetoženi stranki v znesku 749,50 EUR, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da z vmesno sodbo po temelju ugodi zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnica navaja, da so štiri zaslišane priče izpovedale, da je bila podlaga na mestu padca spolzka zaradi alg ne glede na to, ali so bila tla v času padca trenutno mokra ali suha. V nadaljevanju pritožbe tožnica povzema izpovedi prič S. V., L. K., M. R., Ž. A. in S. D. Sodišče brez ustreznega dokaznega sklepa ponovno ni zaslišalo 4-ih prič, ki so bile predlagane pravočasno: R. K., J. K., T. K. in Ž. K. in s tem kršilo načelo konktradiktornosti in tožeči stranki ni omogočilo dokazovanje. Ni res, da je tožnica padla na mestu, kjer niso bile alge. Sodišče zaključuje, da spolzka tla niso predstavljala nevarne stvari, za katero bi imetnik odgovarjal po načelu vzročnosti, kar ne drži in se tožnica sklicuje na zadevo II Ips 389/2005, II Ips 71/99, II Ips 621/2005 in v nobeni od teh zadev se ne nanaša na padec v vplivnem območju vodometa in na spolzka z algami poraščena tla. Vodomet in okolica sta predstavljala nevarno stvar.

3. Prvotožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med strankami ni sporno, da je tožnica padla na trgu, ki ga je označila na fotografijah (priloga A 37, A 38 in A 41). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so lahko tla v okolici vodometa, kjer je tožnica padla, mokra. Že v predhodnem razveljavitvenem sklepu II Cp 1126/2014 z dne 4. junija 2014 v točki 6 je bilo poudarjeno, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni podlage za uporabo pravil o objektivni odgovornosti, saj tla v okolici vodometa niso nevarna stvar, saj iz njih ne izvira večja nevarnost in da gre v konkretnem primeru lahko le za krivdno odgovornost, ki jo je tožnica utemeljevala z navedbami, da vodomet in njegova okolica nista bila ustrezno vzdrževana in čiščena, saj naj bi se na mestu padca nahajale alge in sluz in nečistoča in je bila sodba razveljavljena, da se navedene okoliščine razčistijo z zaslišanjem prič Ž. A., M. R. in S. V. Sodišče prve stopnje je dopolnilo postopek in ugotovilo, da alge in listje, razvidno iz fotografije, niso vzrok za tožničin padec. Tožnica je zdrsnila na predelu med suhim in mokrim asfaltom, pri čemer je tožnica, po ugotovitvah sodišča prve stopnje, sama videla, da so tla mokra in ni zdrsnila na mestu, ki je porumenelo in pozelenelo. Ob ugotovitvah, da so tla, na katerih je prišlo do padca, narejena iz ustreznih materialov in da je tožena stranka tla ustrezno vzdrževala tožnica tudi po oceni pritožbenega sodišča ni dokazala protipravnega ravnanja toženih strank in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe. Razlogi sodbe niso protispisni in v nasprotju z izpovedjo prič, kot trdi pritožba. Z nasprotnim prikazovanjem dejstev tožnica izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi in ji v celoti pritrjuje. Nobena izmed dodatno zaslišanih prič padca neposredno ni zaznala oziroma videla. Vse so sicer izpovedale, da naj bi bila tla spolzka, so pa povsem različno izpovedovale glede mesta padca in barve tal. Že v predhodnem razveljavitvenem sklepu je bilo navedeno katere dokaze je potrebno navesti, pri čemer sodišču prve stopnje ni bilo naloženo, da izvede dokaze z zaslišanjem prič R. K., T. K., J. K. in Ž. K., tako, da se tožnica ne more sklicevati na neobrazloženost zavrnitve dokaznega predloga, kontradiktornosti in bistveno kršitev določb postopka in kršitev neenakosti pred zakonom. Za padec na robu vodometa tožena stranka ne odgovarja, saj na vplivnem območju vodometa ob tem, ko je vedela, da so tla mokra, tožnica ne bi smela hoditi.

6. Neutemeljeno pritožba graja sodbo, da bi moralo sodišče dopolniti izvedensko mnenje, saj je bilo že v razveljavitvenem sklepu zavzeto stališče, da tega ni potrebno in je neutemeljeno vztrajanje tožnice v pritožbi po dopolnitvi postopka in v zvezi s tem očitana kršitev postopka. Prav tako je neutemeljena pritožba v delu, ko ponovno zatrjuje objektivno odgovornost toženih strank, saj je bilo tudi v zvezi s tem že zavzeto stališče, da ne obstaja.

7. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).

8. Tožnica je dolžna povrniti prvotoženi stranki stroške odgovora na pritožbo, odmerjenih v skladu z odvetniško tarifo in ZST na 1.147,16 EUR. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in drugim odstavkom 155. člena ZPP.