Jedro

Od odločitve v zemljiškoknjižni zadevi je odvisno, ali je potrebna in utemeljena izdaja dodatnega sklepa o dedovanju. Če bo v zemljiškoknjižnem postopku sklep o vknjižbi lastninske pravice v korist B. B. na podlagi izročilne pogodbe postal pravnomočen, bo vknjižba učinkovala od 23. 1. 2026, izpodbijani sklep pa je bil izdan 28. 1. 2026. V primeru vknjižbe lastninske pravice v njeno korist dodatno najdenega premoženja ne bo, saj zapustnica pri spornih nepremičninah ne bo več vknjižena kot lastnica nepremičnin. V nasprotnem primeru, če bo dedinja v zemljiškoknjižnem postopku uspela in bo predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist pritožnice zavrnjen, pa bo ne glede na izročilno pogodbo o navedenih nepremičninah treba odločiti kot o naknadno najdenem premoženju v tem postopku.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II.Pritožnica in dedinja A. A. nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom1 ugotovilo, da je dedinja naknadno najdene zapuščine, in sicer nepremičnin parcela ID 0000 192, last zapustnice do 4/12, in parcela ID 0000 193, last zapustnice do 4/12, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Domžalah D 83/2013 z dne 29. 8. 2013 A. A., vnukinja zapustnice, do celote naknadno najdene zapuščine. Odločilo je, da bo sodišče po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo podalo predlog za vpis lastninske pravice pri navedenih nepremičninah v korist dedinje A. A. do celote naknadno najdene zapuščine.

2.Zoper sklep se pritožuje B. B. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in zavrnitev predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Navaja, da ji je sodišče odvzelo možnost obravnavanja, ker je izdalo sklep, ne da bi ji omogočilo, da se o navedbah v predlogu izjasni. Podana je absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče bi moralo razpisati novo zapuščinsko obravnavo, njena odpoved dedovanju se je nanašala le na premoženje, ki je bilo predmet prvotnega dedovanja. Premoženje, o katerem je odločilo sodišče z dodatnim sklepom o dedovanju, ni del zapuščinske mase, saj je zapustnica že za časa življenja z njim razpolagala z izročilno pogodbo. Sodišče je bilo s tem seznanjeno že v prvotnem postopku in zapustnica ob smrti ni bila več lastnica teh nepremičnin. Tudi A. A. je bila s tem seznanjena. Gre za njeno zavestno in namerno zlorabo procesnih pravic. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja je povezana z neažurnim spremljanjem zemljiške knjige. Na dan odločanja je bila v zemljiški knjigi že vpisana plomba, ki se je nanašala na vpis lastninske pravice pritožnice na podlagi izročilne pogodbe, izdan je bil tudi že sklep, na podlagi katerega se je pritožnica vknjižila in je vpisana kot lastnica, zapustnica pa ni več vknjižena kot lastnica spornih nepremičnin. Opozarja še na napako pri označbi nepremičnin ter prilaga dokaze o vpisu plombe in lastninske pravice in izročilno pogodbo ter navaja, da gre za dopustne pritožbene novote. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

3.Dedinja A. A. (dedinja) v odgovoru na pritožbo navaja, da se je pritožnica dedovanju odpovedala in ni stranka tega postopka. Sodišču ni bilo treba razpisati naroka (221. člen Zakona o dedovanju, ZD). Zapustnica je bila v času smrti lastnica spornih nepremičnin, sodišče pa je vezano na zemljiškoknjižne podatke. Dedinja ni sodelovala pri sklenitvi izročilne pogodbe, ta s strani pritožnice ni bila izpolnjena. Zemljiškoknjižno sodišče je s sklepom z dne 12. 12. 2017 vpis na podlagi pogodbe zavrnilo, zahtevki iz pogodbe pa so že zastarali. Dedinji zemljiškoknjižni sklep, ki je priložen pritožbi, ni bil vročen, pa bi ji moral biti. Vložila je ugovor, o katerem še ni pravnomočno odločeno. V notarskem zapisu pogodbe ni ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče dedinji odvzelo možnost obravnavanja, ker je izdalo sklep, ne da bi ji omogočilo, da se o navedbah v predlogu izjasni, zatrjevanje absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ter trditev, da bi sodišče moralo razpisati novo zapuščinsko obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD namreč sodišče, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Izjema je v primeru, če prej ni bilo zapuščinske obravnave, pa obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin, vendar je bila v konkretnem primeru zapuščinska obravnava opravljena. Sodišče je torej ravnalo v skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD in zatrjevanja pritožnice niso utemeljena. Prav tako je neutemeljena navedba, da se je njena odpoved dedovanju nanašala le na premoženje, ki je bilo predmet prvotnega dedovanja. V skladu s prvim odstavkom 138. člena ZD je izjava o odpovedi dediščini nepreklicna. Po ustaljeni sodni praksi pa odpoved o dedovanju učinkuje tudi glede naknadno najdene zapuščine zapustnika.2

6.Napako pri označbi nepremičnin, ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju, je sodišče prve stopnje že popravilo s popravnim sklepom z dne 3. 2. 2026.

7.Pritožnica navaja, da je s premoženjem, o katerem je sodišče odločilo z dodatnim sklepom o dedovanju, zapustnica že za časa življenja razpolagala z izročilno pogodbo in je bilo s tem seznanjeno sodišče že v prvotnem postopku, kar drži. Utemeljena je tudi navedba, da je bila na dan odločanja sodišča prve stopnje v zemljiški knjigi že vpisana plomba, ki se je nanašala na vpis lastninske pravice pritožnice na podlagi izročilne pogodbe, in izdan sklep o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice pri spornih nepremičninah v korist pritožnice. Vendar pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da ta sklep še ni pravnomočen. Kot navaja dedinja v odgovoru na pritožbo, je zoper sklep o vknjižbi vložila ugovor. Iz stanja v zemljiški knjigi na dan odločanja sodišča druge stopnje pa izhaja, da je pri spornih nepremičninah vpisana plomba pod Dn 69450/2026 z začetkom postopka in časom začetka učinkovanja vpisa na dan 23. 1. 2026. Zadeva je dodeljena odgovorni osebi, o vpisu pa še ni odločeno, gre za ponovni vpis razveljavljene zadeve. Od odločitve v navedeni zemljiškoknjižni zadevi je odvisno, ali je potrebna in utemeljena izdaja dodatnega sklepa o dedovanju. Če bo v zemljiškoknjižnem postopku sklep o vknjižbi lastninske pravice v korist B. B. na podlagi izročilne pogodbe postal pravnomočen, bo vknjižba učinkovala od 23. 1. 2026, izpodbijani sklep pa je bil izdan 28. 1. 2026. V primeru vknjižbe lastninske pravice v njeno korist dodatno najdenega premoženja ne bo, saj zapustnica pri spornih nepremičninah ne bo več vknjižena kot lastnica nepremičnin. V nasprotnem primeru, če bo dedinja v zemljiškoknjižnem postopku uspela in bo predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist pritožnice zavrnjen, pa bo ne glede na izročilno pogodbo o navedenih nepremičninah treba odločiti kot o naknadno najdenem premoženju v tem postopku. Po izvedenem dedovanju z dodatnim sklepom o dedovanju pa bo možno uveljavljanje zatrjevane pravice pritožnice zoper dedinjo v pravdi.

8.Glede na navedeno je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Glede na obrazloženo je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti, saj sodišče druge stopnje ne more samo dopolniti postopka in odločiti o zadevi.

9.Pritožnica in dedinja nosita v skladu s 174. členom ZD sami svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1 S popravnim sklepom je sodišče popravilo napako pri označbi nepremičnine.

2 Glej na primer sklep VSC Cp 42/2021.