Jedro

Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti. Čeprav je Okrožno sodišče v Novi Gorici predlog za dopustitev revizije odstopilo Vrhovnemu sodišču, ga je slednje prejelo šele 13. 1. 2023. To pa je po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP - torej prepozno.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se ml. A. A. zaupa v skupno vzgojo in varstvo predlagatelju (očetu) in nasprotni udeleženki (materi), ter da se njeno stalno prebivališče določi na naslovu prebivališča nasprotne udeleženke, kjer ima tudi naslov za vročanje (I. točka izreka sklepa). Določilo je način preživljanja časa ml. A. A. s predlagateljem (II. točka izreka sklepa) ter (v III. točki izreka sklepa) odločilo, da nasprotna udeleženka za preživljanje ml. A. A. prispeva 250,00 EUR mesečno (v celoti naturalno), predlagatelj pa 285,00 EUR mesečno (od tega 150,00 EUR naturalno, 135,00 EUR pa mora nakazati na TRR nasprotne udeleženke). Drugačne predloge predlagatelja in nasprotne udeleženke je zavrnilo (IV. točka izreka sklepa). Razveljavilo je sklepe z dne 6. 4. 2020, 21. 1. 2021, 2. 4. 2020 in 12. 1. 2021 in zavrnilo predloga nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 2. 4. 2020 in 12. 1. 2021 (V. točka izreka sklepa) ter še odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa (VI. točka izreka sklepa) ter da predlagatelj in nasprotna udeleženka krijeta vsak svoje stroške tega postopka (VII. točka izreka sklepa).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama predlagatelja in nasprotne udeleženke delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v četrti alineji II. točke izreka spremenilo tako, da od 1. 10. 2022 dalje ml. deklica pri očetu preživi vsak prvi vikend v mesecu, in sicer od petka od 18.00 ure do nedelje do 19.00 ure ter vsak drugi in četrti podaljšan vikend od četrtka od 18.00 ure do nedelje do 19.00 ure, ko oče vsakokrat prevzem otroka izvede na naslovu bivališča matere in otroka pripelje nazaj zvečer na naslov bivališča matere. V preostalem delu je pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo. Odločilo je še, da udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je nasprotna udeleženka vložila predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnih vprašanj: - Ali lahko sodišče določi skupno starševstvo na podlagi 138. in 139. člena Družinskega zakonika kljub drugačnemu mnenju izvedenca klinične psihologije, ki je ugotovil in potrdil, da so med udeležencema nesoglasja in nezmožnosti sodelovanja v medsebojnem odnosu med staršema (določitev skupnega starševstva ne glede na slabo komunikacijo in ne glede na nezmožnost skupnega sodelovanja med staršema ml. A. A.)? - Ali lahko sodišče ob izvedenem dokaznem predlogu, angažiranju izvedenca klinične psihologije, odloči v nasprotju z njegovim mnenjem in drugačnim mnenjem CSD ter kljub nestrokovnemu znanju sodišča, slednje presoja lastnosti staršev in koristi otrok na področju klinične psihologije? - Ali lahko sodišče določi skupno starševstvo v nasprotju z izvedenskim mnenjem in ob razvidnem dejanskem stanju nezmožnosti sodelovanja med staršema? - Ali je sodišče pravilno uporabilo standard največje otrokove koristi, ko je ml. A. A. zaupalo v skupno varstvo in vzgojo obema staršema? - Ali je sodišče pravilno uporabilo in določilo skupno starševstvo na podlagi 138. in 139. člena Družinskega zakonika, čeprav je stike ml. A. A. z očetom določilo v bistveno manjšem obsegu, kot je to običajno in uveljavljeno v sodni praski višjih sodišč v primerih, ko je otrok zaupan zgolj enemu staršu, z drugim staršem pa otrok izvaja stike? - Ali je dopustno, da je v primeru skupne vzgoje in varstva otroka obseg stikov otroka z enim od staršev manjši od obsega stikov, ki so običajni po ustaljeni sodni praksi sodišč v primerih, ko je otrok zaupan v varstvo in vzgojo zgolj enemu staršu, z drugim staršem pa izvaja stike? - Ali ni namen skupnega varstva in vzgoje otrok v tem, da otrok z obema staršema preživi čim bolj enakovreden oziroma primerljiv čas in da v primeru, ko otrok z enim staršem preživi manj kot 20 %, z drugim pa več kot 80 % časa, ne gre več za skupno starševstvo? - Ali so predpostavke skupnega starševstva v tem: da se roditelja dobro razumeta, da sta sposobna zelo dobre medsebojne komunikacije in da sta se zmožna zelo dobro usklajevati in da v primeru odsotnosti teh predpostavk skupnega starševstva ni oziroma skupno starševstvo ni v korist otroka? - Ali je sodišče pravilno uporabilo in spoštovalo standard največje otrokove koristi, če se mora otrok zaradi izvajanja stikov osem krat mesečno peljati na razdalji Ljubljana - Kobarid? - Ali je sodišče pravilno uporabilo in spoštovalo standard največje otrokove koristi, s tem ko je odločilo, da ml. A. A. z očetom preživi tudi vsak drugi in četrti podaljšan vikend od četrtka od 18.00 ure do nedelje do 19.00 ure in zaradi takšne odločitve sodišča ml. A. A. v petek ne more iti v vrtec oziroma v prihodnjem letu ne bo mogla vsak drugi in četrti teden ob petkih obiskovati obvezne osnovne šole? - Ali je sodišče pravilno uporabilo zakonska določila o preživnini, ko je ugotavljalo premoženjsko stanje in premoženjske zmožnosti posameznega starša? - Ali je preživninsko breme med staršema razdeljeno pravilno, glede na bistveno boljše premoženjske razmere in premoženjske zmožnosti očeta in glede na dejstvo, da ml. A. A. z nasprotno udeleženko preživi bistveno več kot s predlagateljem?

4. Predlog je prepozen.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v obravnavani zadevi smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), v 367.b členu določa, da mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v 30 dneh od vročitve pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje, in sicer pri Vrhovnem sodišču. Predlog kot vloga, ki je vezana na rok, je pravočasen, če je izročen pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če je vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP). To pomeni, da se v primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.

6. Sodišče prve stopnje je odločbo drugostopenjskega sodišča nasprotni udeleženki po njeni pooblaščenki (odvetnici) vročalo osebno (142. člen ZPP).1 Tako je bilo pooblaščenki skladno s tretjim odstavkom 142. člena ZPP v hišnem predalčniku dne 10. 11. 2022 puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju – odločbi sodišča druge stopnje. Ker te v 15-dnevnem roku ni prevzela, je skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP fikcija vročitve drugostopenjske odločbe nastopila dne 25. 11. 2022, omenjeno sodno pisanje pa ji je bilo puščeno v hišnem predalčniku 28. 11. 2022.2 Rok za vložitev predloga za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.b člena ZPP je tako začel teči 26. 11. 2022 in se je iztekel s 27. 12. 2022. Pooblaščenka nasprotne udeleženke je predlog za dopustitev revizije poslala priporočeno po pošti dne 16. 12. 2022 na Okrožno sodišče v Novi Gorici.3 Nanj je predlog tudi naslovila.

7. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti.4 Čeprav je Okrožno sodišče v Novi Gorici predlog za dopustitev revizije odstopilo Vrhovnemu sodišču, ga je slednje prejelo šele 13. 1. 2023.5 To pa je po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP – torej prepozno.

8. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrglo (smiselno 377. člen ZPP).

9. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 ZPP v 142. členu sicer ne zahteva osebnega vročanja odločbe sodišča druge stopnje in zadošča že njena navadna vročitev (npr. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 529/2021 z dne 9. 2. 2022). 2 Uradni zaznamek na red. št. 6 spisa ter vročilnica na red. št. 7 spisa. 3 Dohodni zaznamek na red. št. 2 spisa. 4 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 589/2019 z dne 9. 1. 2020 in tam citirana sodna praksa. 5 Dohodni zaznamek na red. št. 1 spisa.