Jedro

Ustaljeno stališče sodne prakse sicer je, da se dokazi, izvedeni v drugem sodnem postopku, lahko uporabijo le s soglasjem obeh pravdnih strank, vendar pa je implicitno zavzeto tudi stališče, da lahko stranka takšno soglasje odreče le iz utemeljenih razlogov. Takšen razlog bi bil podan, če npr. katera od prizadetih strank v drugem postopku ni mogla polno sodelovati. V konkretnem primeru oba postopka potekata med istima strankama, dokaz z izvedencem se je izvedel na njun predlog in ob njunem aktivnem sodelovanju, kar pomeni, da sta imeli obe pravdni stranki v obeh postopkih možnost izražati svoja stališča in dajati pripombe na izvedensko mnenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo zneska 852.623,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.8.2008 do plačila in stroškov postopka v znesku 1.641,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.10.2007 dalje do plačila. Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 15.307,13 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Obe stranki sta priglasili pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožeča stranka s tožbo zahteva vrnitev vloženih sredstev (avansa za nakup stroja in danih zavarovanj) s pripadajočimi obrestmi, ki jih je vložila v projekt proizvodnje plastičnih predform (program PET) na podlagi pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 20.8.2002 (priloga A8, v nadaljevanju: Pogodba). Tožeča stranka je v tem pogodbenem razmerju nastopala kot investitor, tožena stranka pa kot proizvajalec. V točki 7.6. Pogodbe je določeno, „da se bodo v primeru ostanka denarnih sredstev iz tekočega poslovanja, po pokritju vseh stroškov vezanih s proizvodnjo in poravnavanjem obveznosti do tujega dobavitelja postrojenja, ta sredstva porabila za poravnavo obveznosti do obeh pogodbenikov, in sicer se bodo tožeči stranki kot investitorju vrnila sredstva dana za avans, obrestovana po obrestni meri D + 16,5 % p.a. (točka 7.6.1.); za dane zastavne pravice se bo vsakemu pogodbeniku za čas veljavnosti zastavne pravice povrnilo nadomestilo v višini odškodnine, ki je enaka obrestni meri D + 16,5 % p.a. na višino vrednosti posamezne zastavljene nepremičnine (točka 7.6.2.); preostanek sredstev, ki bo pomenil dobiček iz poslovanja, pa se bo po poravnavi obveznosti do države delil med pogodbenika v razmerju 50 % za vsakega (točka 7.6.3.)“. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo po temelju na podlagi ugotovitve, da je program PET posloval z izgubo, iz česar je sklepalo, da ni bilo na voljo prostih sredstev za poplačilo obveznosti do tožeče stranke (predmet tožbenega zahtevka so zgolj obveznosti iz točke 7.6.1 in 7.6.2. Pogodbe ).

5. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je v točki 7.6.1. in točki 7.6.2. Pogodbe določen „ostanek denarnih sredstev iz tekočega poslovanja“ zmotno enačilo s poslovnim izidom tožene stranke na programu PET. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da takšno razumevanje, da „ostanek denarnih sredstev iz tekočega poslovanja, po pokritju vseh stroškov, vezanih s proizvodnjo in poravnavanjem obveznosti do tujega dobavitelja postrojenja“ pomeni dobiček v knjigovodsko računovodskem pomenu, iz vsebine zapisa točke 7.6.1. in 7.6.2. Pogodbe, tako, kot se ta glasi, nedvoumno ne izhaja. To bi pomenilo, da si je tožeča stranka pravico do vrnitve vloženih sredstev izgovorila pod pogojem, da bo program posloval z dobičkom v izkazu poslovnega uspeha. Vprašanje dobička kot knjigovodske kategorije bi morda bilo relevantno pri obravnavanju zahtevka iz točke 7.6.3., vendar tožeča stranka iz tega naslova ne terja plačila. Zapis v točki 7.6.1. in 7.6.2. Pogodba po mnenju pritožbenega sodišča dopušča razlago, za katero se je ves čas postopka zavzemala tožeča stranka; da sta pogodbeni stranki določili le vrstni red poravnavanja dejanskih stroškov programa PET (najprej stroški proizvodnje, potem obveznosti do tujega dobavitelja, nato obveznosti do tožeče stranke, in šele na koncu delitev morebitnega dobička), t.j. stroškov v smislu dejanskih odhodkov. V tem primeru ima pritožba prav, ko nasprotuje vključitvi amortizacije v izračun obsega prostih denarnih sredstev za poplačilo njenega vložka. Tudi sama tožena stranka v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da je amortizacija le obračunski in ne dejanski strošek, ki povečuje odhodke v izkazu uspeha in znižuje vrednost sredstev v bilanci stanja, ne pomeni pa dejanskega odliva denarnih sredstev.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje ni izjavilo o ugovorih tožeče stranke, da se pri izračunu višine „prostih denarnih sredstev“ ne bi smela upoštevati amortizacija. Prav tako ni pojasnilo, zakaj jo je pri določitvi obsega „prostih denarnih sredstev“ upoštevalo. Dejstvo, ali dogovor pravdnih strank o tem, kdaj se investitorju vrnejo sredstva, dana za avans in zastavne pravice, vsebuje tudi pravico tožene stranke, da med stroške, vezane s proizvodnjo, vključi tudi amortizacijo in če, v kakšni višini, je torej najmanj sporno, sodba pa o tem odločilnem dejstvu ne vsebuje nobenih razlogov. Že iz tega razloga je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

7. Poleg tega je sodišče prve stopnje, ki se je oprlo na mnenje v postopku imenovane izvedenke, prišlo do zaključka, da je program PET posloval z izgubo ne samo zaradi vključene obračunane amortizacije, pač pa tudi zaradi popravkov izkazanih finančnih odhodkov iz financiranja tako, da so bili vanje vključeni še odhodki iz financiranja zastavnih pravic in obračunanih obresti danega avansa. Če pritožbeno sodišče prav razume navedene zaključke, je program PET izkazoval izgubo tudi zato, ker so pri izkazu poslovnega izida upoštevani kot stroški oziroma odhodki tudi obveznosti tožene stranke do tožeče stranke, ki so predmet tega postopka in ki niso bile nikoli poravnane. Prav tako ima pritožba prav, da sodišče prve stopnje ni zavzelo nobenega stališča do ugotovitev izvedenskega mnenja, da je program v začetku posloval z dobičkom, ki sta si ga družbenika tožene stranke izplačala. Tudi zaradi navedenih razlogov je izkazan dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča. 8. Ne nazadnje pa se pritožba utemeljeno sklicuje na ugotovitve iz izvedenskega mnenja, izdelanega po naročilu sodišča v postopku XII Pg 4027/2009, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in v katerem v tem postopku tožena stranka (T.) zahteva od v tem postopku tožeče stranke (F.) plačilo izgube, nastale v programu PET v istem časovnem obdobju (A37). Ker je bilo to izvedensko mnenje izdelano dne 14.8.2012, prvostopenjska sodba v tem postopku pa je bila izdana dne 2.7.2012, gre za dopustno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP, saj je pritožnik izkazal, da le-tega brez svoje krivde ni mogel predložiti do konca glavne obravnave v tem postopku.

9. Izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem pravdnem postopku, je po oceni pritožbenega sodišča dopusten dokaz v tem postopku. Ustaljeno stališče sodne prakse sicer je, da se dokazi, izvedeni v drugem sodnem postopku, lahko uporabijo le s soglasjem obeh pravdnih strank (glej sklep II Ips 182/2012), vendar pa je implicitno zavzeto tudi stališče, da lahko stranka takšno soglasje odreče le iz utemeljenih razlogov. Takšen razlog bi bil podan, če npr. katera od prizadetih strank v drugem postopku ni mogla polno sodelovati (glej sodbo II Ips 176/2011). V konkretnem primeru oba postopka potekata med istima strankama, dokaz z izvedencem se je izvedel na njun predlog in ob njunem aktivnem sodelovanju, kar pomeni, da sta imeli obe pravdni stranki v obeh postopkih možnost izražati svoja stališča in dajati pripombe na izvedensko mnenje. Tožena stranka zato nima utemeljenega razloga, da bi nasprotovala uporabi tega dokaza v tem postopku.

10. Po vpogledu v izvedensko mnenje, izdelano v postopku XI Pg 4027/2009 dne 14.8.2012, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenka na vprašanje, ali je poslovanje projekta PET po pogodbi o dolgoročnem poslovnem sodelovanju ustvarilo izgubo, odgovorila, da je program PET po dveh različnih izračunih prikazoval dobiček, in sicer je bilo po prvem za 906.231,00 EUR, po drugem pa 595.514,00 EUR dobička (stran 7). Z ozirom na okoliščino, da sta obe izvedenski mnenji ugotavljali poslovne rezultate tožene stranke v programu PET v primerljivem obdobju, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izkazano občutno in nerazložljivo nasprotje med ugotovitvami obeh izvedenskih mnenj.

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje poleg ugotavljanja vsebine pogodbene volje strank odpraviti tudi navedena nasprotja na način, kot je določen v 251. do 254. členu ZPP. Četudi gre za dva samostojna postopka, ki se vodita pred različnimi sodišči, oba zahtevka temeljita na isti oz. istovrstni dejanski podlagi. Odločilna dejstva v obeh postopkih (obstoj prostih denarnih sredstev po pokritju stroškov v tem postopku oz. izguba iz poslovanja tožene stranke v drugem postopku) predstavljata dve plati iste dejanske podlage, zato morajo biti med seboj skladna. V primeru, da se nasprotij oziroma pomanjkljivosti med izvedenskimi mnenji v obeh postopkih imenovanih izvedencev ne bodo dale odpraviti na način, da se obe izvedenki izjavita o ugotovitvah druge ali z njunim zaslišanjem, bo pač potrebno imenovati novega izvedenca.

12. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na odločilne pritožbene razloge. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.