Jedro

Res je, kar pravi pritožba, da je predlagala odložitev delitve in da sodišče prve stopnje o tem njenem predlogu še ni odločilo, kar pa na pravilnost tega sklepa ne more vplivati. Nasprotna udeleženka zatrjuje večji delež na skupnem premoženju od tistega, ki se domneva po zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo in jo napotilo na pot pravde (člen 9 ZNP). Tak sklep tudi ni izdan v njeno škodo, saj postopek razdružitve dejansko miruje, tak cilj pa zasleduje nasprotna udeleženka tudi s predlogom za odložitev izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje napotilo nasprotno udeleženko na pravdo tako, da je dolžna v roku 30-ih dni po pravnomočnosti sklepa pri pristojnem sodišču vložiti tožbo s katero bo dokazala, da je njen delež na nepremičnini, parc. št. 1041 k.o. M., v naravi stanovanjska hiša, večji od 1/2. Nepravdni postopek je prekinilo do pravnomočnosti sodbe oziroma poteka roka, določenega za vložitev tožbe ter stranki seznanilo, da bo, v kolikor nasprotna udeleženka v navedenem roku tožbe ne bo vložila, sodišče postopek nadaljevalo upoštevaje, da je delež predlagatelja in nasprotne udeleženke na skupnem premoženju, ki je predmet postopka, enak.

Proti temu sklepu se pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov, po svoji pooblaščenki, pritožuje nasprotna udeleženka in predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Najprej napada naziranje prvostopenjskega sodišča v zvezi z njenim predlogom za odlog delitve, ki ga je podala pred sodiščem prve stopnje. Sodišče se je opredelilo, da odlog delitve pride v poštev šele v izvršitvenem delu, s čimer se ne strinja. Iz besedila 3.odst. 70.čl. Stvarnopravnega zakonika - SPZ direktno tako razlogovanje ne izhaja, temveč nasprotno, da se delitev lahko odloži ves čas postopka le pod pogojem, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Le tako je možno razumeti dikcijo navedenega določila. Glede na stanje v spisu bi torej sodišče moralo najprej odločiti o eventuelnem izkazanem močnejšem interesu nasprotne udeleženke po odložitvi delitve in šele nato odločiti o napotitvi na pravdo. Meni, da sodišče ni pravilno uporabilo določila člena 70/3 SPZ in člena 9 in 10 v zvezi s členom 118 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

Pritožba ni utemeljena.

Res je, kar pravi pritožba, da je predlagala odložitev delitve in da sodišče prve stopnje o tem njenem predlogu še ni odločilo, kar pa na pravilnost tega sklepa ne more vplivati, tako kot tudi ne stališče sodišča prve stopnje, ki ga je do vprašanja odloga delitve zavzelo v pobijanem sklepu. Nasprotna udeleženka zatrjuje večji delež na skupnem premoženju od tistega, ki se domneva po zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo in jo napotilo na pot pravde (člen 9 ZNP). Tak sklep tudi ni izdan v njeno škodo, saj postopek razdružitve dejansko miruje, tak cilj pa zasleduje nasprotna udeleženka tudi s predlogom za odložitev izvršbe. Zato je pritožbeno sodišče njeno neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo pobijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP).