Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZFPPIPP, ki se v tem postopku uporablja kot specialen predpis, ne določa sodne odpovedi najemnega razmerja; za odločitev pa tudi ni relevantno, kdaj je tožena stranka prejela upraviteljevo odpoved najemnega razmerja, saj je pogodba, sklenjena za določen čas, v vsakem primeru prenehala s potekom časa.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 29. 6. 2021 zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, opr. št. Plg 13/2021 z dne 17. 6. 2021. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne ter se ji naloži plačilo stroškov tožene stranke.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.
6. Odločilni razlog sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo ugovor tožene stranke zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, je bil, da tožena stranka ni navedla nobenih pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Višje sodišče v celoti pritrjuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, ki je pojasnilo, da je zaradi začetka stečajnega postopka nad tožečo stranko stečajni upravitelj 24 .6. 2019 odpovedal najemno pogodbo z dne 23. 2. 2018, na podlagi soglasja stečajnega sodišča pa je bila nato med pravdnima strankama 13. 8. 2019 sklenjena nova najemna pogodba za določen čas (podaljšana z Aneksom št. 1 do 5. 11. 2020). Ker stečajno sodišče v nadaljevanju ni podalo soglasja k podaljšanju najemne pogodbe, tožena stranka pa najetih prostorov ni izpraznila, ji je bila zaradi previdnosti po stečajnem upravitelju poslana še pisna odpoved, čeprav je pogodba prenehala že zaradi poteka časa.
7. Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka, z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, o pravici odpovedati najemno ali zakupno pogodbo, ki bi se uporabljala, če nad stečajnim dolžnikom kot najemnikom ali najemodajalcem ne bi bil začet stečajni postopek (prvi odstavek 248. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP, ki se v tem postopku uporablja kot specialen predpis, ne določa sodne odpovedi najemnega razmerja; za odločitev pa tudi ni relevantno, kdaj je tožena stranka prejela upraviteljevo odpoved najemnega razmerja, saj je pogodba, sklenjena za določen čas, v vsakem primeru prenehala s potekom časa. Odveč so zato pritožbena razpravljanja o tem, da upraviteljeva odpoved ni mogla biti vročena s fikcijo vročitve, saj ni šlo za pošiljko v skladu z ZUP ali ZPP, prav tako pa tudi, ali je tožena stranka v ugovoru navajala, da ni bila seznanjena z odpovedjo (nenazadnje tega ni trdila niti v pritožbi) ali pa se je opredelila zgolj do navedb v nalogu za izpraznitev. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke. Ne le, da do nadaljevanja postopka v pravdi v posledici neobrazloženega in neutemeljenega ugovora sploh ni prišlo, tožena stranka niti v ugovoru niti v pritožbi ni pojasnila, katero konkretno dejstvo naj bi se z zaslišanjem strank sploh dokazovalo. V ugovoru je dokaz z zaslišanjem strank predlagala v okviru navedb, da nalog za izpraznitev poslovnega prostora ni obrazložen, saj ni jasno, ali je bila najemna pogodba sploh (pravilno) sodno odpovedana po ZFPPIPP oziroma ZPPSL. To pa pomeni, da je dokazni predlog za zaslišanje strank oziroma zakonitega zastopnika tožene stranke – tudi v primeru, da bi sodišče v pravdi izvajalo dokazni postopek – za ugotavljanje navedenih dejstev neprimeren dokaz.
8. Upoštevaje navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti. Vse odločilne razloge, ki jih je zgoraj povzelo višje sodišče, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Prav tako pa ni podana niti kakšna druga absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to neutemeljeno navaja pritožba.
9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške.