Jedro

V postopku postavljeni izvedenec gradbene stroke izrecno navaja, da točen vzrok zamakanja v fitnes prostoru ni znan, da je sicer možen vzrok tudi zatekanje iz odvodne cevi za kondenz iz notranje klime, vendar v tem primeru vzrok zatekanja ni poškodovanje te cevi (lom, počenje ali zatajitev naprave za upravljanje in varnost), saj je bila cev zaščitena pred mehanskimi vplivi in temperaturnimi razlikami, ampak obstoji možnost snetja povezav cevi za kondenz. Glede na fotografije v spisu pa je bil obseg zatekanja dokaj velik in presega zatekanje zaradi kondenza iz klima naprave oziroma bi za takšen obseg zamakanje trajalo daljše časovno obdobje in bi glede na velikost moralo biti zato že prej opaženo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije nastale ji stroške v pritožbenem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna v 15 dneh plačati tožniku 2.342,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2014 dalje do plačila. Odločilo je tudi, da je tožnik dolžan v 15 dneh toženki povrniti 339,21 EUR stroškov pravdnega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči po zapadlosti in tečejo do plačila.

2. Zoper takšno sodbo prvostopenjskega sodišča se po pooblaščencu pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da ne izpodbija zaključka prvostopenjskega sodišča, da je bila zavarovalna pogodba na podlagi police za premoženjsko zavarovanje s toženko sklenjena izven predhodnih informativnih ponudb, ne strinja pa se s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je trditveno podlago po vloženi tožbi spreminjal, saj jo je le dopolnjeval. Tožnik je že 10. 2. 2014 toženki podal prijavo škode na premoženju, ki mu je nastala dne 9. 2. 2014 na fitnes opremi v studiu T., na naslovu Ulica Staneta Severja 7, MB, in kot vzrok nastanka škode navedel izliv vode iz ravne strehe, ki je odtekala po robu žleba v prostore studia (priloga B8), šele dne 13. 2. 2014 pa je bilo ugotovljeno, da je voda iztekala tudi iz instalacij, ki odvajajo kondenzat iz klima naprave. Po odklonitvi odškodninskega zahtevka, z dne 17. 3. 2014, (priloga A7) je pooblaščenec tožnika v dopisu, z dne 11. 3. 2014, (priloga A5) določno navedel, da je do škode prišlo zaradi vremenskih razmer in napeljave inštalacij za odvod iz klima naprave oziroma natančneje, da je zamrznitev meteorne vode v žlebu povzročila, da se je voda ob topljenju zlivala v notranjost, in da je v delu studia, kjer je nameščena klimatska naprava, prišlo do iztekanja vode iz odvodnih cevi. Predmetni dopis je bil v dokazne namene priložen tožbi, ki jo je tožnik vložil 9. 2. 2016. V pripravljalni vlogi, z dne 25. 9. 2017, se je tožnik skliceval na predpravdni zahtevek in dodatno navedel, da je zaradi vremenskih razmer (nizkih temperatur) prišlo do zamrznitve inštalacij za dovod vode iz klimatske naprave, zaradi česar je voda iztekla iz klimatske naprave ter se zlivala neposredno na dve fitnes napravi, nameščeni neposredno pod klimatsko napravo ter ju poškodovala. Na prvem naroku za glavno obravnavo pa je tožnik izrecno navedel, da je vzrok škode na teh dveh napravah iztekanje vode iz počene cevi klimatske naprave oziroma, da je vzrok škode iztekanje vode iz klimatske naprave, vključno s cevjo za odvod vode iz te. Tožnik zato meni, da tožbenega zahtevka ni spreminjal, ampak ga je dopolnjeval. Tožnik je zato tudi na podlagi tožbe zahteval povrnitev škode le za dve fitnes napravi, ki sta bili nameščeni pod klimatske naprave, saj je škoda na ostalem premoženju posledica izlivanja meteornih vod. Fotografije priložene prijavi škode (priloga B9) pa izkazujejo tako izliv vode iz klimatske naprave kot tudi izliv meteornih vod.

V postopku postavljeni izvedenec ni zanikal, da zatrjevana škoda v dogodku, ki predstavlja zavarovalni primer, ni mogla nastati. Zgolj in izključno ugotovitev, da zatrjevana in izkazana škoda ni mogla nastati zaradi zatekanja iz odvodne cevi za kondenz notranje klime, bi predstavljalo tisto dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.

Sodišče po izvedenem dokaznem postopku in angažiranju izvedenca ugotavlja, da bi lahko škoda nastala tudi drugače. Takšna ugotovitev je v nasprotju z vsebino izvedenskega mnenja in v nasprotju s trditvami tožeče stranke ter v nasprotju z listinami v spisu, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnik je zatekanje vode iz klimatske naprave izkazal z dopisom družbe K., d.o.o., z dne 13. 2. 2014, (dokazni predlog, z dne 6. 10. 2017). Prvostopenjsko sodišče predmetnega dokaza ni vpogledalo v dokaznem postopku, niti se o njem ni izjasnilo oziroma ga izvedlo. Zato je sklicevanje sodišča na odsotnost drugih dokazov neutemeljeno in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi navedenega sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da izkazana škoda na dveh fitnes napravah ni posledica iztekanja vode iz odvodne cevi za kondenz notranje klime oziroma, da je do poškodovanja obeh fitnes naprav prišlo v pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, zaradi katerega je bilo sklenjeno zavarovanje.

Tožnik zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona, prav tako pa ni zagrešilo v pritožbi uveljavljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka zaradi razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju. Tudi vse odločilne dejanske okoliščine je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V obravnavani zadevi tožnik od toženke na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe (polica za premoženjska zavarovanja v zasebnem sektorju številka PR0041942540, priloga A3 spisovnega gradiva) zahteva 2.342,40 EUR za nastalo mu škodo na dveh fitnes napravah (veslačih) kot posledico pronicanja vode skozi strop fitnes centra, kar je bila potrditvah tožnika posledica, najprej taljenja ledu in pronicanje tako sproščene vode skozi strop fitnes centra1, nato posledica meteorne vode skozi streho fitnes centra2, za tem, da je zaradi vremenskih razmer (nizkih temperatur) prišlo do zamrznitve instalacij za odvod vode iz klimatske naprave, zaradi česar je voda iztekala iz klimatske naprave ter se zlivala neposredno na dve fitnes napravi, veslača, nameščena neposredno pod klimatsko napravo3 in končno, kot posledica iztekanja kondenzne vode iz počene cevi klimatske naprave in ne zaradi posledic meteornih vod, se pravi iztekanja skozi streho oziroma zaradi zamakanja iz pokvarjene klimatske naprave, vključno s cevjo za odvod vode iz te4. Tožnik je zahtevek utemeljeval tudi s trditvijo, da je bila predmetna zavarovalna pogodba sklenjena v nasprotju z informativno ponudbo za zavarovanje, ki je vključevala tudi rizik škode zaradi izteka meteornih vod, kar sklenjena zavarovalna pogodba ne krije.

7. Prvostopenjsko sodišče je po izvedenem postopku razsodilo, da je bila zavarovalna pogodba med pravdnima strankama sklenjena neodvisno od predhodnih informativnih ponudb5, in da zatrjevana škoda ni nastala v pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje oziroma, da do zatrjevane škode ni prišlo na zatrjevan način.

8. Po mnenju pritožnika je prvostopenjsko sodišče zaradi zaključka, da bi lahko škoda nastala tudi drugače, zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je takšna ugotovitev v nasprotju z vsebino izvedenskega mnenja, v nasprotju s trditvami tožnika in v nasprotju z listinami v spisu (priloga A5). Tožnik je zatekanje vode iz klimatske naprave izkazal z dopisom družbe K. d.o.o., z dne 13. 2. 2014 in dokazni predlog podal 6. 10. 2017, sodišče pa predmetnega dokaza ni vpogledalo, se v dokaznem postopku o njem ni izjasnilo in ga ni izvedlo, zato pomeni tudi sklicevanje sodišča na odsotnost drugih dokazov absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takšnih nasprotij v navedbah o odločilnih dejstvih v razlogih sodbe o vsebini listin in izvedenih dokazov ter med vsebino teh listin in izvedenih dokazov, pritožbeno sodišče ne ugotavlja.

Prvostopenjsko sodišče v točki 11 obrazložitve izpodbijane sodbe navaja, da tožnik ni dokazal, da je zatrjevana škoda nastala na zatrjevan način, saj iz izvedenskega mnenja izhaja, da bi lahko škoda nastala tudi drugače. V postopku postavljeni izvedenec za gradbeništvo, S. B., univ. dipl. ing. gradb. res v izvedenskem mnenju kot možen vzrok zamakanja v fitnes prostoru navaja tudi zatekanje iz odvodne cevi za kondenz iz notranje enote klime, vendar pa tudi navaja, da točen vzrok zamakanja v fitnes prostoru ni znan, s čemer izvedenec zaključuje, da je škoda lahko nastala tudi drugače. V postopku postavljeni izvedenec se prav tako opredeli do dopisa družbe K. d.o.o., z dne 13. 2. 20146, saj navaja, da način nastanka poškodbe (torej sama narava poškodbe) v dopisu ni opisan ter v nadaljevanju zaključuje, da ni znano, ali je šlo za iztek vode iz klimatske naprave, je pa večja možnost za vzrok razlitja od poškodbe cevi zaradi temperaturne razlike, saj je odvodna cev zaščitena pred mehanskimi in toplotnimi vplivi, snetje povezav cevi za kondenz.

Zato tudi zaključek prvostopenjskega sodišča o odsotnosti drugih dokazov, ki bi lahko potrdili, da je zatrjevana škoda nastala zaradi odtekanja kondenzne vode iz počene cevi klimatske naprave, zaradi česar prvostopenjsko sodišče trditvam tožnika ni verjelo, ni protispisen. Prvostopenjsko sodišče je namreč v pritožbi poudarjeno listino dopis družbe K. d.o.o., z dne 13. 2. 1014, vpogledalo in jo kot dokaz zavrnilo kot nepotrebno, saj vzroka za poškodbo oziroma narave poškodbe odvodne cevi iz notranje enote klime ne precizira ter zato posledično tudi izvedba tega dokaza na drugačno ugotovitev sodišča prve stopnje z izpodbijano sodbo ne bi mogla vplivati.

Zaradi vsega zgoraj navedenega zato v pritožbi uveljavljani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena in prvega odstavka 339. člena ZPP nista podani.

9. V obravnavani zadevi zato tudi po oceni pritožbenega sodišča tožnik ni uspel dokazati, da je do zatrjevane škode prišlo na zatrjevan način. Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik trditveno podlago glede vzroka nastanka škode na dveh fitnes napravah spreminjal, kot to prvostopenjsko sodišče povzema v točki 1 obrazložitve izpodbijane sodbe in končno šele na prvem naroku za glavno obravnavo navedel, da umika dosedanje navedbe, ki se nanašajo na trditev, da sta bili napravi poškodovani vsled meteornih vod, ampak je vzrok škode iztekanje kondenzne vode iz počene cevi klimatske naprave. V postopku postavljeni izvedenec gradbene stroke pa izrecno navaja, da točen vzrok zamakanja v fitnes prostoru ni znan, da je sicer možen vzrok tudi zatekanje iz odvodne cevi za kondenz iz notranje klime, vendar v tem primeru vzrok zatekanja ni poškodovanje te cevi (lom, počenje ali zatajitev naprave za upravljanje in varnost), saj je bila cev zaščitena pred mehanskimi vplivi in temperaturnimi razlikami, ampak obstoji možnost snetja povezav cevi za kondenz. Glede na fotografije v spisu pa je bil obseg zatekanja dokaj velik in presega zatekanje zaradi kondenza iz klima naprave oziroma bi za takšen obseg zamakanje trajalo daljše časovno obdobje in bi glede na velikost moralo biti zato že prej opaženo.

10. Vse navedeno tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje zaključek prvostopenjskega sodišča, da do zatrjevane škode ni prišlo na zatrjevan način oziroma, da zatrjevana škoda ni nastala v pogojih, ki pomeni realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Tožbeni zahtevek je zato utemeljeno zavrnjen.

11. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije nastale mu stroške s pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Trditve v tožbi. 2 Pripravljalna vloga, z dne 4. 9. 2017. 3 Pripravljalna vloga, z dne 6. 10. 2017. 4 Prvi narok za glavno obravnavo dne 9. 10. 2017. 5 Tožnik v pritožbi izrecno navaja, da zaključka prvostopenjskega sodišča, da je bila zavarovalna pogodba na podlagi police za premoženjsko zavarovanje s toženko sklenjena izven predhodnih informativnih ponudb, s pritožbo ne izpodbija. 6 Iz dopisa izhaja, da je bilo pri pregledu klimatske naprave ugotovljeno, da je iz instalacij pri delovanju klimatske naprave iztekla voda iz poškodovane cevi za kondenz.