Jedro

Sodišče meni, da bi morala tožena stranka tožnici zapisnik o procesnem dejanju vročiti pred izdajo sklepa, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve iz razloga, ker tožnica ne zanika očitanih izrečenih besed, za njih le trdi, da niso bile izrečene v žaljivem kontekstu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožnici izrekla denarno kazen v višini 300,00 EUR, ker je dne 10. 7. 2014 pri procesnem dejanju vpogleda v poslovno dokumentacijo kolektivne organizacije Zavoda A. žalila uradno osebo in državni organ Republike Slovenije s tem, ko je izrekla: „Zdej bi pa še eno stvar poudarila, da sem izjemno presenečena, živimo v demokraciji, moram pa priznat, da tukajle smo pa podvrženi enemu zelo hudemu fašističnemu terorju, ko ne smemo ničesar povedat, tko da moram priznat da sem res zelo presenečena, clo ko sem imela proces, ko sem imela proces v bivšem groznem socializmu so z mano velik lepš postopal na sodniji koker zdele tole doživljam.“ in „In glede na to, da smo zdele prisotni, da mamo zdele prilko, da smo deležni fašističnega principa delovanja, moram priznat, da nimam nobene vere v to, da stvari ne bi šle kam naprej, mogoče clo na neprimerna mesta.“

2. V obrazložitvi sklepa tožena stranka navaja, da je opravljala nadzor, ali kolektivna organizacija Zavod A. izvaja naloge v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Po več pozivih je k toženi stranki tožnica prinesla dokumentacijo, isti dan sta pa prišla tudi dva pooblaščenca Zavoda A. in sicer odvetnica B.B. in odvetnik C.C. Navzoča je bila poleg uradne osebe, ki vodi postopek, še ena uradna oseba in sicer Č.Č. Kljub številnim pozivom uradne osebe, naj predstavniki zavoda uradni osebi omogočijo nemoteno izvedbo procesnega dejanja, tega ni bilo mogoče opraviti. Pri tem pa je tožnica žalila uradno osebo, saj je na vprašanje uradne osebe, ali dovoli vpogled in branje listin, odgovorila, da tega ne dovoli na način, da se snema, v nadaljevanju pa je izjavila navedene žaljive besede in kljub temu, da je uradna oseba tožnico opozorila, da s takimi izjavami grobo žali dostojanstvo uradne osebe, je tožnica žaljivke ponovila. Stranke se morajo v postopku vesti dostojno in tako, da ne motijo dela organa. Očitek fašizma uradni osebi, ki je postopala v skladu s 76. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), je zaradi splošno znane negativne zgodovinske izkušnje s to vrsto totalitarnega političnega sistema očitno slabšalne in žaljive narave. Beseda fašizem je skupen izraz za ideologijo, doktrine, politična gibanja in politične prakse, politične sisteme in države, ki se kažejo kot izrazito protidemokratične, totalitarne in avtoritarne. Primerjanje vodenja upravnega postopka in s tem delovanja državnega organa s fašističnimi principi je v nasprotju z javnim redom in moralo. Tožnica je imela možnost svoje nestrinjanje z vodenjem postopka podati na povsem sprejemljiv način. V skladu s 109. členom ZUP mora uradna oseba skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa, 111. člen ZUP pa določa, da kdor pri dejanju huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost, se lahko poleg odstranitve kaznuje tudi z denarno kaznijo do 500,00 EUR. Pri izrekanju denarne kazni je uradna oseba upoštevala načelo sorazmernosti in sicer subjektivno naravnanost tožnice, ki je že bila predhodno opomnjena za podobno žalitev ter vrednost izrečene izjave, ki je po mnenju tožene stranke zelo groba, saj je oznaka fašizem povezana z najbolj krutimi ravnanji zoper človeštvo.

3. Tožnica v tožbi navaja, da pri postopku vpogleda v poslovno dokumentacijo Zavoda A. nima aktivne legitimacije in je napadeni sklep izdan fizični osebi, v postopku, kjer je stranka pravna oseba. Fizična oseba tudi nima funkcije zakonitega zastopnika. Razen tega prepisa posnetka tožeča stranka in pooblaščenci stranke v postopku tudi po izdaji sklepa še niso prejeli. O tem, da ga niso prejeli dne 16. 7. 2014, je bil napravljen uradni zaznamek. Poleg tega izpodbijani sklep ne vsebuje obveznih sestavin, kot jih določa 212. člen ZUP in sicer v uvodu ni osebnega imena stranke, izrek in obrazložitev pa sta zgolj enostranski pavšalni posnetek domnevnega dogajanja, ker je povzet le tisti del, ki je glede izdaje odločitve o kaznovanju relevanten za upravni organ. Nadalje tožeča stranka podrobneje pojasnjuje, zakaj je po njenem mnenju postopek potekal nepravilno. Ne strinja se namreč, da se je dokumentacija reproducirala. Pooblaščenca Zavoda A. sta nasprotovala, da se procesno dejanje zvočno snema. Stranka v upravnem postopku ni dovolila glasnega branja na diktafon in so bili njeni ugovori v postopku take procesne narave, da so preprečevali nadaljnje izvajanje procesnega dejanja na zastavljeni način, vendar pa je uradna oseba vztrajala pri svojem. Ker so bila opozorila stranke v postopku zaman, je tožnica frustracijo opisala z metaforo fašističnega postopka, katere namen pa nikakor ni bil v žalitvi kogarkoli v postopku, ampak je bil zgolj ilustracija občutka, ki ga je tožnica imela z načinom vodenja postopka. Stranki v postopku, kot njenima pooblaščencema in tudi tožnici v postopku ni bila dana možnost izjave, saj se je vsak začeti stavek končal s prekinjanjem uradne osebe in navedbami, da prosi, naj stranka ne moti postopka. Tožnica je podala opis svojega občutenja v zvezi z vodenjem postopka uradne osebe. Ponovno je uporabila besedo fašizem, ker je pojasnjevala, kaj je mislila s svojo predhodno izjavo. Tožnica predlaga, naj se izpodbijani sklep odpravi, zahteva pa tudi povrnitev denarne kazni ter povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnica že plačala denarno kazen, zato ne izkazuje več pravnega interesa za ta upravni spor. Tožnica dne 10. 7. 2014 ni predložila pooblastila Zavoda A., kar pa ne vpliva na podlago za izrek denarne kazni. S snemanjem zapisnika na diktafon niso bile kršene nobene določbe zakonov. Ne držijo navedbe, da udeleženci niso prejeli prepisa posnetka. Kopijo zvočnega posnetka je tožena stranka poslala dne 18. 7. 2014. Uradna oseba je tožnico na dogodku samem seznanila s tem, da so njene izjave žaljive za uradno osebo in državni organ. Tožbene navedbe o poteku upravnega postopka nadzora nad skladnostjo delovanja Zavoda A. z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah so za konkretni upravni spor nerelevantne. Tudi stališče Zavoda A., da mu ni treba posredovati fizičnih kopij določene poslovne dokumentacije, ne opravičuje tožnice in drugih udeležencev procesnega dejanja, da se pri uradnem dejanju vedejo nedostojno. Če Zavod A. meni, da v postopku niso bila spoštovana pravila postopka, ima na voljo upravni spor. Neutemeljena je tudi tožbena navedba, da namen izrečenih izjav tožnice ni bil v žalitvi kogarkoli v postopku, ampak je šlo zgolj za ilustracijo občutka. Primerjava upravnega postopka z izvajanjem fašističnega terorja je nedopustna in je zaradi splošno znane negativne zgodovinske izkušnje s tovrstno totalitarnega političnega sistema očitno slabšalne in žaljive narave za državni organ in uradno osebo. Taka primerjava je v nasprotju z javnim redom in moralo. Svoje nestrinjanje bi lahko tožnica izrazila na sprejemljiv način. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrže, podrejeno pa, naj jo zavrne.

5. K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče najprej pojasnjuje, da tožnica nedvomno ima pravni interes za to tožbo, čeprav je že plačala denarno kazen, zato tožbe ni zavrglo, kot je predlagala tožena stranka, ampak jo je obravnavalo po vsebini. Če bi se izkazalo, da je bil izpodbijani sklep neutemeljen, bi namreč tožnica lahko zahtevala vrnitev plačanega zneska.

8. ZUP v prvem odstavku 109. člena določa, da mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa. Drugi odstavek citiranega člena določa, da ima uradna oseba pravico opomniti tiste, ki motijo delo, in odrediti, kar je treba, da se red ohrani. Skladno s prvim odstavkom 111. člena ZUP se lahko tisti, ki pri dejanju postopka huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost, poleg odstranitve kaznuje tudi z denarno kaznijo do 500,00 EUR.

9. Sodišče ugotavlja, da tožnica v tožbi ne oporeka temu, da bi izrekla sporne besede, pač pa iz tožbenih navedb izhaja, da meni, da v kontekstu, v katerem so bile izrečene, niso žaljive, ker je šlo za metaforo in izraz osebnega občutja.

10. Tožena stranka je po mnenju sodišča pravilno ugotovila, da so bile podane okoliščine za izrek denarne kazni iz prvega odstavka 111. člena ZUP. Glede navedenega se sodišče pridružuje razlogom iz izpodbijanega sklepa, zato skladno z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) glede tega ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na razloge, navedene v izpodbijanem sklepu.

11. Tožbene navedbe o tem, da tožnica v postopku nima aktivne legitimacije, ker je bila stranka v postopku pravna oseba, so v tem primeru nerelevantne, saj iz prvega odstavka 111. člena ZUP izhaja, da se kaznuje vsakdo, ki huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost in to določilo ni vezano zgolj na stranke v postopku, ampak za vse osebe, ki so kakorkoli udeležene pri dejanju postopka – ZUP uporablja besedno zvezo „kdor pri dejanju postopka“.

12. Kot je bilo že navedeno, tožnica v tožbi ne zanika, da bi izrekla sporne besede, zato na pravilnost odločitve ne morejo vplivati trditve, češ da prepisa posnetka tožeča stranka ni prejela. Iz upravnega spisa je razvidno, da je bil pooblaščenki Zavoda A. pisni odpravek zapisnika o procesnem dejanju z dne 10. 7. 2014 vročen 5. 8. 2014, kopija zvočnega posnetka procesnega dejanja pa je bila Zavodu A. vročena 5. 8. 2014, tožnici pa je bil pisni odpravek zapisnika vročen 29. 7. 2014. Torej so se te vročitve dogajale že po izdaji izpodbijanega sklepa, kateri je bil izdan dne 15. 7. 2014. Pravilnost vodenja postopka se lahko ocenjuje le do izdaje končnega akta, to je do izdaje izpodbijanega sklepa. Sodišče sicer meni, da bi morala tožena stranka tožnici zapisnik o procesnem dejanju vročiti pred izdajo sklepa, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve iz razloga, ker tožnica ne zanika očitanih izrečenih besed, za njih le trdi, da niso bile izrečene v žaljivem kontekstu. Iz navedenega razloga sodišče v navedeni zadevi tudi ni razpisalo glavne obravnave, kot je predlagala tožeča stranka, ker je ocenilo, da predlagani dokazi niso pomembni za odločitev, saj gre v konkretnem primeru za pravno presojo izrečenih besed in presojo, ali je tožena stranka upoštevala načelo sorazmernosti.

13. Za ta postopek tudi ni relevantno, ali je v uvodu izpodbijanega sklepa navedeno ime tožnice, saj je iz izreka sklepa nedvomno razvidno, na koga se nanaša. Sodišče se tudi ne strinja z navedbo, da naj bi bila obrazložitev pomanjkljiva zato, ker je povzet le tisti del zapisnika, ki se nanaša na za kaznovanje relevantne besede. Za izdajo sklepa po 111. členu ZUP je namreč relevantno le tisto, kar je žaljivo in kar predstavlja kršitev dostojanstva organa.

14. V tem sporu tudi niso relevantne tiste tožbene navedbe, ko tožeča stranka pojasnjuje, zakaj po njenem mnenju postopek nadzora ni potekal pravilno. V zadevi izdaje sklepa zaradi kršenja reda po 111. členu ZUP je namreč bistveno vprašanje, ali je nekdo zares kršil dostojanstvo in delo organa, morebitno nezadovoljstvo zaradi vodenja postopka nadzora pa lahko tožeča stranka uveljavlja v postopku sodnega varstva zoper končno odločitev v zvezi z samim nadzorom. Iz navedenega razloga za ta postopek ni relevantno vprašanje, ali je imela uradna oseba pravico snemati razgovor ali ne, temveč zgolj to, ali so izrečene besede tožnice v resnici take, da pomenijo kršitev dostojanstva organa oziroma njegove uradne osebe.

15. Sodišče se tudi ne strinja s tistimi tožbenimi navedbami, kjer tožnica navaja, da so njene besede o fašističnem postopku predstavljale zgolj metaforo in ilustracijo občutka. Sodišče namreč meni, da v nobenem primeru ni dopustno, da bi kdorkoli, ki je udeležen na kakršenkoli način v upravnem postopku, primerjal ta postopek s fašističnimi principi delovanja. Sodišče se pridružuje stališču tožene stranke, da je morebitno nezadovoljstvo z načinom vodenja postopka možno izraziti tudi z drugačnimi besedami. Tudi navedba, da gre zgolj za opis tožničinega občutenja, je po mnenju sodišča neutemeljena, kajti tudi če je tožnica čutila čustveno prizadetost, to ni razlog za to, da to svojo prizadetost izrazi z besedami, kot so bile izrečene.

16. Ker je odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

17. K točki II izreka:

18. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi glede zahtevka za povrnitev stroškov postopka, saj četrti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.