Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na zagovornikovo stališče v odgovoru na pritožbo državnega tožilca ni odveč pojasnilo, da je sprejemljiva le takšna razlaga bistva kaznivega dejanja ponarejanja listin po 3. odst. 256. člena KZ, po kateri je prepovedana oziroma kazniva vsaka uporaba listine, ki je predrugačena (ali kriva) v katerikoli njeni pravnopomembni sestavini, ne glede na to, s kakšnim namenom je bila listina uporabljena.
Pritožba državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Okrajno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo obd. M.S. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 14. členom KZ oprostilo obtožbe kaznivega dejanja ponarejanja listin po 3. v zvezi s 1. odst. 256. člena KZ. Obdolženki je odvzelo vozniško dovoljenje, uporabljeno pri kaznivem dejanju, glede stroškov kazenskega postopka pa je odločilo, da bremenijo proračun.
Proti navedeni sodbi se je pritožila državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da višje sodišče samo spremeni izpodbijano sodbo na podlagi 5. odst. 392. člena ZKP, obdolženko spozna za krivo kaznivega dejanja po 3. odst. 256. člena KZ ter ji izreče pogojno obsodbo.
Zagovornik obdolženke je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.
Višji državni tožilec je predlagal zavrnitev pritožbe državne tožilke in potrditev izpodbijane sodbe.
Pritožba ni utemeljena.
Po pritožbenih navedbah naj bi sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede okoliščine, kdaj in zakaj naj bi obdolženka s korekturnim sredstvom v svojem vozniškem dovoljenju prekrila vpis prepovedi vožnje motornega vozila; v pritožbi izraža dvome, da je to storila že po izteku varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila in da naj bi to storila zato, ker jo je bilo sram. Pritožnica torej izpodbija obstoj okoliščine, ki bi po njenem mnenju utegnila biti ključnega pomena za presojo teže dejanja oziroma utemeljenost uporabe določbe 14. člena KZ.
Ne glede na to, da pritožnica ne navaja nobenih dokazov ali dejstev v potrditev svojih dvomov, je treba pritrditi stališču zagovornika v odgovoru na pritožbo državne tožilke, da le-ta v svoji pritožbi izpostavlja pravno nepomembne okoliščine glede na vsebino obtožbe. Ta namreč obdolženki očita zgolj uporabo predrugačene javne listine kot prave, (ne pa napravo krive listine), v času, ko je obdolženka policistu pokazala ponarejeno listino, pa njen poseg v listino ni bil več aktualen, saj je bil varnostni ukrep takrat že zdavnaj (pred več kot tremi leti) izvršen. Glede na to so bili v tej zadevi predvsem pomembni okoliščine in razlogi za predložitev ponarejene listine, pri čemer pa sodišče druge stopnje nima razlogov za dvom v pravilnost ocene izpodbijane sodbe, da je obdolženka vpis prepovedi vožnje motornega vozila prekrila potem, ko je bil varnostni ukrep že izvršen.
Višje sodišče se sicer strinje s pritožničino oceno, da po abstraktni teži obravnavano kaznivo dejaje nikakor ne sodi med lahka kazniva dejanja, ne more pa se strinjati z nadaljnjo trditvijo, da pri takšnem kaznivem dejanju ni upravičena uporaba določbe 14. člena KZ.
Sodišče prve stopnje je doslej nekaznovano obdolženko za dejanje, storjeno pred več kot tremi leti in ko je njen protipraven poseg v listino postal brezpredmeten, upravičeno oprostilo obtožbe, saj gre po vseh zakonskih kriterijih (objektivnih in subjektivnih) za dejanje majhnega pomena, pri katerem uporaba kazenskopravne prisile ni potrebna. Zaradi navedenega je pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.
V zvezi z navedbami zagovornika v odgovoru na pritožbo, da obdolženkino ravnanje ni mogoče šteti kot ponarejanje listine, ker je prekrila le podatek, ki takrat ni imel nobenega pomena več, ne bo odveč naslednje pojasnilo: pri tem kaznivem dejanju je treba listino kot objekt tega kaznivega dejanja upoštevati kot celoto, zato je prepovedana oziroma kazniva vsaka uporaba listine, ki je predrugačena (ali kriva) v katerikoli njeni pravnopomembni sestavini, ne glede na to, s kakšnim namenom je bila listina uporabljena.