Jedro

Revizija je dopuščena glede vprašanja: ali je namestitev dodatnih oseb, v že tako prezasedene socialnovarstvene zavode (ob upoštevanju dejstva, da je takšno postopanje v razmerju do nameščene osebe ustavno sprejemljivo), sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda.

Izrek

Predlogu se ugodi tako, da se revizija dopusti glede vprašanja, ali je namestitev dodatnih oseb, v že tako prezasedene socialnovarstvene zavode (ob upoštevanju dejstva, da je takšno postopanje v razmerju do nameščene osebe ustavno sprejemljivo), sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnega udeleženca brez privolitve sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom Lukavci, za čas 1 (enega) leta (I. točka izreka). Domu Lukavci je naložilo, da nasprotnega udeleženca v roku 3 dni pozove, naj se zglasi v socialno varstvenem zavodu (II. točka izreka). Odločilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun (III. točka izreka).

2. Višje sodišče je pritožbo Doma Lukavci zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

3. Zoper takšen sklep (v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje) predlog za dopustitev revizije pravočasno vlaga D. Navaja, da je seznanjen s prakso Vrhovnega sodišča, da je po zakonu dolžno določiti socialno varstveni zavod, ki naj sprejme osebo, zoper katero je izrečen ukrep sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Pozna tudi stališče, da bi bila v takšnih primerih opustitev določitve konkretnega zavoda, ki naj osebo sprejme, nezakonita in protiustavna in da predloga za namestitev v socialno varstveni zavod sodišče ne more zavrniti iz razloga, da zavod za njen sprejem nima prostora.

Poudarja, da se je Vrhovno sodišče v že sprejetih odločbah osredotočilo na ustavne pravice osebe, ki se v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda namešča. Povsem pa naj bi spregledalo, da so z nameščanjem prevelikega števila oseb na varovane oddelke, sploh ob dejstvu, da ti nimajo dovolj kadra za njihovo oskrbo, ustavne pravice (predvsem do primerne oskrbe in do svobode) kršene vsem že obstoječim uporabnikom socialno varstvenih zavodov, kot tudi njihovim zaposlenim. Namestitev že tako problematičnih oseb v jedilnico in skupne prostore varovanih oddelkov naj bi namreč pogosto privedla do agresivnosti stanovalcev in fizičnih napadov, usmerjenih tako v druge stanovalce kot v delavce predlagatelja (ki jim zaradi tega niso več zagotovljene varne delovne razmere). Opisuje tudi kako bi namestitev dodatnega uporabnika in s tem dodatne postelje v skupne prostore, v konkretnem primeru lahko negativno vplivala na ostale uporabnike varovanega oddelka, vključno z uporabnikom, ki je v ta prostor že nameščen in je prav tako agresiven in nemiren.

Zaključuje, da tako sodišče še ni odgovorilo na vprašanje, kako je, ob namestitvi novega stanovalca, ki presega prostorske kapacitete in obenem privede do kadrovskega manjka socialno varstvenega zavoda, s kršitvijo pravic že nameščenim uporabnikom, ki jim socialno varstveni zavod ne more več zagotoviti niti zakonsko predpisanih prostorskih oziroma bivanjskih pogojev, kaj šele kadrovskih, ki bi jim zagotavljala z zakonom predpisane socialno varstvene storitve.

Dodaja, da je v konkretnem primeru sodišče v zavod Dom Lukavci namestilo nasilno osebo (s kronično shizofrensko psihozo), ki ji je izrečen ukrep zdravljenja na Enoti za forenzično psihiatrijo zaradi kaznivega dejanja, ki je bilo že storjeno na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda Hrastnik (poskus zadušitve drugega uporabnika). Pri njem je ugotovljena velika ponovitvena nevarnost, zdravljenje pa ni zaključeno. Zdravila naj nanj ne bi učinkovala. Poudarja, da socialno varstveni zavodi niso namenjeni zdravljenju takšnih oseb in da zdravljenja niti ne izvajajo.

Navaja še, da Dom Lukavci nima niti prostora za namestitev dodatne osebe, niti ustreznega kadra za ravnanje z osebami, kakršna je nasprotni udeleženec.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.