Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja o (ne)obrazloženosti ugovora, če dolžnik ne predloži listin, na katere se sklicuje.
Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, razveljavi ter se zadeva vrne v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naložilo, naj plača upniku izterjevano terjatev in dovolilo predlagano izvršbo. Proti temu sklepu je vložil pravočasen ugovor dolžnik. V ugovoru je navedel, da je izterjevana terjatev prenehala, da pa ne more v ugovornem roku predložiti dokazil, ker gre za obveznost iz leta 1992 in listin ne hrani več v arhivu. Sodišče prve stopnje je ugovor predložilo pritožbenemu sodišču, naj o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ, v zvezi s 5. odst. 62. čl. ZIZ). Tako je postopalo zato, ker je ugotovilo, da ugovor ni obrazložen. Pritožbeno sodišče je ugovor obravnavalo kot pritožbo. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je obravnavni ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Iz ugovora namreč sledi, da dolžnik oporeka obstoju terjatve. Res je sicer, da dolžnik za trditve o prenehanju terjatve ni predložil dokazov, vendar je navedel razlog, zakaj dokazil ne more predložiti. Ne glede na to, da se ne sklicuje na razloge iz 3. odst. 226. čl., 227. in 228. čl. ZPP, zaradi česar ima sam dolžnost, da predloži ustrezno listinsko dokumentacijo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da so razlogi, ki jih navaja za opustitev predložitve dokumentacije, opravičljivi. O predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil vložen že 4.4.1995 - račun za izterjevano terjatev pa je bil izdan že leta 1992, je bil dolžnik namreč seznanjen šele z vročitvijo sklepa o izvršbi, tj. dne 25.8.2000. Dolžnik pa nima dolžnosti, da hrani dokumentacijo 8 let. Drugačno stališče bi v opisanih okoliščinah lahko pripeljalo do kršitve ustavne pravice do sodnega varstva in do neupravičenega favoriziranja upnika na račun dolžnika, ki morata imeti po prepričanju pritožbenega sodišča v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem se odloča tudi o obveznosti plačila izterjevane terjatve, enakopraven položaj. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sklep o izvršbi v delu, v katerem je odločeno o dovolitvi izvršbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (2. odst. 62. čl. ZIZ).