Jedro

Ker predlagateljica ni več lastnica navedene parcele, nima pravnega interesa za pritožbo, saj se izpodbijani sklep nanjo ne nanaša.

Izrek

I. Pritožba predlagateljice se zavrže. II. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se v izpodbijanem delu (5., 6. in 7. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da poteka meja med parcelo št. 376 k. o. X, ki je last predlagatelja, parcelo št. 729 iste k. o., ki je javno dobro, in parcelo št. 385 iste k. o., ki je last nasprotnega udeleženca, od točke G ob asfaltni cesti na vzhodni strani meje do točke F na jugozahodni strani sporne meje, po skici izmere z dne 19. 11. 2015, ki je sestavni del sklepa. Takšno mejo je določilo po močnejši pravici, potem ko je vrednost spornega predmeta ocenilo na 79,90 EUR. Glede stroškov postopka je odločilo, da mora nasprotni udeleženec plačati v korist proračuna 846,06 EUR, medtem ko sta mu predlagatelja dolžna plačati 15,00 EUR, vse z obrestmi, ostale stroške pa krijeta stranki sami.

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila predlagateljica in nasprotni udeleženec, prva brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga, drugi pa iz vseh pritožbenih razlogov, vendar le zoper stroškovno odločitev; predlaga, naj se ta spremeni tako, da bosta vse stroške nosila predlagatelja, podrejeno pa, naj se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Predlagateljica navaja, da se ne strinja z določeno mejo. Ves čas je vztrajala pri katastrski meji. Čeprav ni več lastnica parcele, je še zmeraj nosilka kmetije in jo obdeluje, kolikor zmore. V sporni prostor je leta 2004 posegel sosed brez njenega soglasja. Do priposestvovanja, ki ga ugotavlja izpodbijani sklep, ni moglo priti. Sodišče ne bi smelo slediti izvedencu geodetu. Potek meje je bil zmotno ugotovljen.

4. Nasprotni udeleženec navaja, da sta stroške povzročila predlagatelja po svoji krivdi. Predlagateljica je vseskozi spreminjala svoj predlog, med postopkom pa je lastnino na svoji nepremičnini prenesla na predlagatelja. Nazadnje sta v postopku propadla, saj je sodišče mejo določilo tako, kot jo je nasprotni udeleženec zatrjeval že pred sodnim postopkom. Ker nasprotni udeleženec ni dal nobenega povoda zanj, bi mu morala predlagatelja povrniti njegove stroške. Predlog sta podala zgolj zaradi nagajivosti. Za nasprotnega udeleženca meja nikoli ni bila sporna. Že s prvim izvedenskim mnenjem se je v celoti strinjal, medtem ko sta predlagatelja vseskozi podajala neutemeljene pripombe, zaradi katerih je moral izvedenec mnenje dopolnjevati.

5. Pritožba predlagateljice ni dovoljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

O pritožbi predlagateljice:

6. Udeleženci nepravdnega postopka za ureditev meje so lastniki mejnih zemljišč. Sklep o meji je namreč odločba, ki po svoji naravi ureja razmerje med vsemi lastniki parcel, ki se jih sporna meja dotika. Temu je prilagojena tudi vsebina predloga, ki je predpisana v prvem odstavku 132. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

7. Predlagateljica je že naslednji dan po vložitvi predloga svojo parcelo št. 376 k. o. X podarila sinu, ki se ji je nato pridružil kot predlagatelj v tem postopku. Ker predlagateljica ni več lastnica navedene parcele(1), nima pravnega interesa za pritožbo, saj se izpodbijani sklep nanjo ne nanaša. Dejstvo, da je še vedno nosilka kmetijske dejavnosti, ni relevantno. Kot posestnica oziroma uporabnica nepremičnine izvaja na njej le dejansko oblast. Določitev meje tako ne posega v njen pravni položaj.

8. Sklicevanje na prvi odstavek 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča, v tem postopku ni utemeljeno. Takšno je tudi stališče novejše sodne prakse(2). Pravila pravdnega postopka se namreč po 37. členu ZNP smiselno uporabljajo v nepravdnem postopku le, kadar s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Kdo so (lahko) udeleženci postopka za ureditev meje, je posebej predpisano v 132. členu ZNP; predlagateljica v ta krog ne sodi.

9. Prej navedeno pravilo pa v tem primeru ni uporabno tudi zato, ker je v postopek že vstopil predlagatelj kot novi lastnik. Čeprav predlagateljica ni pojasnila, kateri njen pravni interes bi kljub temu utegnil biti prizadet z izpodbijanim sklepom, je sodišče prve stopnje toleriralo njeno nadaljnjo udeležbo v postopku. To pa ne more spremeniti dejstva, da se pravni učinki izpodbijanega sklepa na predlagateljico ne raztezajo in da zato ne more imeti nobene pravne koristi od svoje pritožbe.

10. Predlagateljica po navedenem ni upravičena do vsebinskega odgovora na svoje pritožbene trditve, saj njena pritožba ni dopustna. Sodišče druge stopnje jo je zato zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

O pritožbi nasprotnega udeleženca:

11. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških postopka, kar velja tako za skupne stroške kot za stroške posameznih udeležencev.

12. Dejstvo, da nasprotni udeleženec ni dal povoda za postopek in da je nazadnje obveljala meja, kot jo je sam zatrjeval, ne more biti relevantno. Pri odločanju o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku se ne uporablja kriterij uspeha, ker je v tem postopku odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih medsebojnih pravnih razmerij. Po prvem odstavku 35. člena ZNP mora zato vsak udeleženec sam trpeti svoje stroške.

13. Pritožnik pa se neutemeljeno zavzema tudi za uporabo krivdnega načela. Podatki spisa namreč ne omogočajo zanesljivega sklepanja o tem, da naj bi bil predlog za sodno ureditev meje vložen zgolj zaradi nagajivosti predlagateljev. V resnici je bil ta postopek potreben za dokončno ureditev meje med zemljišči udeležencev postopka. Obravnavana zadeva ni primerljiva z judikatom, ki ga ponuja pritožba(3). V tej zadevi je bila namreč meja z izpodbijanim sklepom dokončno določena, potek mejne linije pa je zdaj drugačen kot pred postopkom, za razliko od navedenega primera, kjer predlagatelj v postopku ni dosegel nikakršne spremembe.

14. Sodišče prve stopnje je skupne stroške, ki so nastali v postopku, pravilno porazdelilo med udeležence postopka, upoštevaje posebno pravilo iz 139. člena ZNP, po katerem skupne stroške trpijo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. Res so določeni stroški nastali tudi zaradi pripomb predlagateljev k izvedenskemu mnenju, vendar te pripombe očitno niso bile neutemeljene, sicer sodišče od izvedenca ne bi zahtevalo dopolnitve izvedenskega mnenja. Potemtakem so bili vsi stroški za dokazovanje z izvedencem, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, tudi dejansko potrebni.

15. Dejstva, ki jih v svoji pritožbi izpostavlja nasprotni udeleženec, niso dovolj tehtna, da bi lahko opravičila drugačno porazdelitev stroškovnega bremena. Ker je odločitev o stroških postopka pravilna in zakonita, jo je sodišče druge stopnje potrdilo, pritožbo nasprotnega udeleženca pa zavrnilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

O pritožbenih stroških:

16. Predlagateljica pritožbenih stroškov ni priglasila. Nasprotni udeleženec, ki s pritožbo ni dosegel zahtevane spremembe izpodbijanega sklepa, pa mora svoje pritožbene stroške, upoštevaje prvi odstavek 35. člena ZNP, kriti sam. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Po podatkih zemljiške knjige je na podlagi darilne pogodbe z dne 21. 4. 2009 kot edini lastnik parcele št. 376 k. o. X od 22. 6. 2009 vpisan predlagatelj.

Op. št. (2): Sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 110/2011 z dne 23. 5. 2011. Op. št. (3): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4153/2009 z dne 10. 3. 2010