Jedro

Sodišče je pravilno upoštevalo, da imata oba solastnika enak idealen del stanovanja, da nobeden od njiju ne uporablja stanovanja in da imata oba rešen svoj stanovanjski problem, saj živita v najetem stanovanju, kot odločilen razlog za dodelitev stanovanja nasprotnemu udeležencu pa je utemeljeno navedlo dejstvo, da predlagateljica, za razliko od nasprotnega udeleženca, ni dala zagotovila, da bi lahko izplačala nasprotnega udeleženca v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nepremičnina, stanovanje št. ... v 7. etaži stanovanjskega bloka na naslovu S., v stavbi št. ..., k. o. X (ID 0000), katerega s strani sodnega cenilca ocenjena vrednost znaša 48.661,00 EUR in katerega solastnika sta predlagateljica do ½ in nasprotni udeleženec do ½, med solastnika razdeli tako, da nasprotni udeleženec postane izključni lastnik stanovanja in predlagateljici izplača vrednost njenega solastninskega deleža v višini 24.330,50 EUR, najkasneje v roku treh mesecev od pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa, do plačila; da ima predlagateljica do celotnega poplačila na nepremičnini zakonito zastavno pravico. Odločilo je še, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka in da skupni stroški znašajo 1.724,20 EUR. Nadalje je ugotovilo, da je predlagateljica oproščena plačila sodnih taks in plačila stroškov postopka in nasprotnemu udeležencu naložilo, da v proračun Republike Slovenije v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa povrne skupne stroške postopka v višini 862,10 EUR (633,60 EUR za sodne takse in 228,50 EUR za stroške izvedenca).

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prepričana je bila, da ji bo sodišče še enkrat dovolilo, da neposredno pri sodišču opiše celotno zadevo glede razdelitve solastnega stanovanja. Nadalje se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je dodelilo stanovanje nasprotnemu udeležencu, po njenem zato, ker je dejala, da trenutno ni zaposlena ter da bi nasprotnega udeleženca izplačala v več letih. Poudarja, da stalno živi v B. in bi želela dokončno imeti urejeno stanovanjsko vprašanje, česar sedaj nima, saj živi v najemniškem stanovanju. Dodatno pojasni, da nasprotni udeleženec opravlja delo policista in bo zato lahko od svojega delodajalca dobil najemno stanovanje, v kakršnem že sedaj stanuje, kar pa zanjo ne velja. Če pa bo sodišče stanovanje dodelilo nasprotnemu udeležencu, pa opozarja na to, da sodišče ni upoštevalo njenih ugovorov, ki jih je podala v svoji pripravljalni vlogi z dne 22. 10. 2015, o njih ni zavzelo nobenega utemeljenega stališča, zlasti glede primerjalnih metod „primerljivih prodaj“ stanovanj, ki jih je pri cenitvi stanovanja uporabil izvedenec v izvedenskem mnenju. Predlagateljica meni, da bi moral upoštevati subjektivno vrednost stanovanja, torej, kolikor več pomeni njej stanovanje. Izvedencu očita, da je navedel, da je stanovanje po podatkih zemljiške knjige obremenjeno, pa tega ni obrazložil, predvsem za kakšna bremena gre in kako so ta vplivala na oceno vrednosti stanovanja. Navaja tudi, da bi izvedenec moral podrobneje opisati stanje primerljivih stanovanj, če je že uporabil metodo primerljivih stanovanj. Prav tako se o tem ni izjasnil na naroku.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, vendar ta nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nerazumno je pričakovanje predlagateljice, izraženo v pritožbi, da ji bo sodišče po zadnjem naroku še enkrat omogočilo, da se izjavi glede delitve stanovanja, saj sta oba udeleženca soglašala, da sodišče odloči po prejemu pisnih izjav udeležencev brez posebnega naroka.(1)

6. Če se solastniki ne morejo sporazumeti o načinu delitve, o tem odloči sodišče na podlagi 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Prizadevati si mora predvsem za fizično delitev stvari v naravi, pri čemer mora v največji možni meri upoštevati upravičene interese za prevzem točno določenih nepremičnin, ki jih izrazijo posamezni solastniki (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, pride do civilne delitve, sodišče pa lahko na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike (peti odstavek 70. člena SPZ).

7. Med udeležencema je tekel postopek zaradi razdelitve stanovanja. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca ugotovilo, da eno in pol sobnega stanovanja (s kuhinjo, sobo, mini sobo, predsobo in kopalnico) ni mogoče razdeliti na dva samostojna dela tako, da bi vsak solastnik dobil stvar, ki ustreza njegovemu solastninskemu deležu. Ker si je vsak od udeležencev prizadeval za dodelitev stanovanja njemu, je sodišče pravilno, upoštevaje zakonske kriterije iz petega odstavka 70. člena SPZ, določilo za prevzemnika stanovanja nasprotnega udeleženca. Pri tem je upoštevalo, da imata oba solastnika enak idealen del stanovanja, da nobeden od njiju ne uporablja stanovanja in da imata oba rešen svoj stanovanjski problem, saj živita v najetem stanovanju, kot odločilen razlog za dodelitev stanovanja nasprotnemu udeležencu pa je utemeljeno navedlo dejstvo, da predlagateljica, za razliko od nasprotnega udeleženca, ni dala zagotovila, da bi lahko izplačala nasprotnega udeleženca v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, kot to zahteva šesti odstavek 70. člena SPZ.(2) Izrecno je namreč navedla, da bi lahko izplačala nasprotnega udeleženca šele v več letih. To potrjuje tudi ugotovitev sodišča, da je predlagateljica že več let brezposelna(3), njeno slabo finančno in premoženjsko stanje izhaja tudi iz dejstva, da je upravičenka do brezplačne pravne pomoči in nenazadnje tudi iz vsebine pritožbe. Glede na navedeno tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni nobenih izgledov, da bi predlagateljica lahko pridobila sredstva za poplačilo solastninskega deleža nasprotnega udeleženca v višini 24.330,50 EUR v obdobju treh mesecev od pravnomočnosti odločitve.(4)

8. Predlagateljica je šele v pritožbi dodatno utemeljila, zakaj bi stanovanje moralo pripasti njej, in sicer s sklicevanjem na to, da stalno živi v B., kjer se nahaja tudi stanovanje, ki je predmet delitve, in da bo nasprotni udeleženec kot policist lahko vedno pridobil najemniško stanovanje od svojega delodajalca, zato te navedbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, pa tudi sicer ne bi mogle privesti do drugačne odločitve.

9. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pripomb na izvedensko mnenje, ki jih je predlagateljica podala v pripravljalni vlogi z dne 22. 10. 2015. Do njih se je opredelilo posredno s tem, ko je sprejelo izvedensko mnenje kot verodostojno in vseobsegajoče, pritožbeno sodišče pa v nadaljevanju odgovarja na tiste pomisleke, ki jih je predlagateljica ponovila v pritožbi. Subjektivna vrednost stanovanja ne more biti upoštevna, kar je poudaril že izvedenec, saj gre pri delitvi na podlagi petega odstavka 70. člena SPZ dejansko za prodajo solastnega deleža enemu od solastnikov, z razliko, da cene ne določi trg ali povpraševanje na dražbi, temveč cenilec, ki oceni tržno vrednost.(5) Drži sicer pritožbena navedba, da je izvedenec, zaslišan na naroku, omenil, da je stanovanje po podatkih zemljiške knjige obremenjeno, toda iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi upošteval to okoliščino pri cenitvi nepremičnine. Odveč je tudi očitek, da bi moral izvedenec v izvedenskem mnenju podrobneje opisati stanje primerljivih stanovanj, saj je navedeno na list. št. 69 – 70 spisa zadoščalo za primerjavo stanovanj, poleg tega je izvedenec ob zaslišanju pojasnil, da so bila vsa stanovanja, vključno z zadevnim, obnovljena in glede tega izenačena.

10. Po povedanem niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o zavrniti predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): V pisni izjavi z dne 18. 11. 2015 je predlagateljica celo navedla, da vztraja pri vsem tistem, kar je bilo dotedaj navedeno, zato bi bilo tudi iz tega razloga odveč opraviti dodatni narok.

Op. št. (2): Iz spisa je tudi razvidno, da je nasprotni udeleženec vlagal v stanovanje, kar dodatno podkrepi sprejeto odločitev oziroma kaže na močnejši prevzemni interes nasprotnega udeleženca v primerjavi s predlagateljičinim.

Op. št. (3): Predlagateljica je izpovedala, da je že pet let brez službe.

Op. št. (4): Da je zmožnost poplačila solastninskega deleža upošteven kriterij, komu od solastnikov dati prednost pri dodelitvi solastne nepremičnine, izhaja iz zadeve VSRS II Ips 334/2014 z dne 28. 1. 2016. Op. št. (5): Podobnik Oblak, Nadja, Delitev solastnine – predstavitev problemov iz sodne prakse, Pravosodni bilten, 1/2015, str. 62. Le izjemoma je relevantna subjektivna vrednost stvari, na primer tak položaj je urejen v četrtem odstavku 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ).