Jedro

Sodišče prve stopnje je v zvezi z dobavljenim in vtoževanim plinom pravno razmerje med strankama opredelilo kot prodajno pogodbo, zato je tožena stranka dolžna plačati dobavljeno količino plina, ki se je merila po porabljenih plinskih jeklenkah. Plačilo ni bilo dogovorjeno po porabljenih kilogramih plina. Tožeča stranka je v zvezi z zatrjevanim predčasnim odnašanjem še delno polnih jeklenk vložila ugovor zaradi pobota, zato vprašanje predčasnega odnašanja jeklenk ne more vplivati na odločitev sodišča prve stopnje glede tožbene terjatve.

Sodišče prve stopnje lahko zavrne izvedbo posameznega dokaza, če je jasno, da s tem dokaznim predlogom, četudi bi uspel, ne bi mogel pomeniti uspeha v sporu. Sodišče ni dolžno izvesti tistih dokaznih predlogov, ki so pavšalni, so nesubstancirani, ali če sodišče oceni, da izvedba predlagane dokaza (zaradi očitne neprimernosti za ugotovitev dejstva, glede katerega je dokaz predlagan) na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (II.) vzdržalo sklep o izvršbi v veljavi v prvem odstavku izreka (za glavnico 7.193,80 EUR s pripadki), v tretjem odstavku izreka kolikor zadeva 116,10 EUR s pripadki, v presežku pa odločitev o stroških spremenilo tako, da se višji stroškovni zahtevek zavrne; (II.) ugotovilo, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke do tožeče stranke za 1.000,00 EUR in (III.) toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka tožeče stranke v višini 996,50 EUR s pripadki.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi absolutno bistvenih kršitev določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega ostavka 339. člena ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi oziroma spremeni ter zahtevku tožene stranke v celoti ugodi, podredno pa, da razveljavi odločitev sodišča prve stopnje v celoti in mu vrne zadevo v ponovno odločanje. Pritožnica je priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in priglasila nadaljnje stroške postopka. Navaja, da ni utemeljen pritožničin očitek o neizkazani količini dobavljenega plina, sicer pa vpogled v spis pokaže, da je tožena stranka vprašanje dobavnic omenila šele na obravnavi 15. 10. 2015, ko je njen zastopnik uvodoma navedel, da je to vprašanje izpostavila že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kar pa ne drži. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 7. 11. 2013 izrecno zapisala, da razpolaga z vsemi dobavnicami in jih bo predložila, če bo tožena temu nasprotovala, pa tožena stranka v svojem odgovoru (vlogi z dne 6. 12. 2013) tega ni storila, pač pa je še vedno pisala o delavcu, ki je odnašal še polne jeklenke. Nadalje se je opredelila tudi do pritožbenih očitkov v zvezi z dokazno oceno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravno razmerje med pravdnima strankama presojalo po določbah o prodajni pogodbi. Tožeča stranka je toženi stranki prodajala plin tako, da ji je dostavljala plinske jeklenke in hkrati odvažala izpraznjene jeklenke. Tožeča stranka je zatrjevala, da jih je dostavila 366 (dejansko 378, vendar je priznala 12 jeklenk dobropisa, ker so te ostale v grelnih gobicah po prenehanju najema 4. 1. 2013; ta trditev iz II. pripravljalne vloge ni bila več prerekana). Plačilo teh terjatev zajema tožbena terjatev. Tožena stranka je na drugi strani vložila ugovor zaradi pobota v višini 1.000 EUR, ker zatrjuje, da je tožeča stranka predčasno (pred izpraznjenjem) vzela 120 delno polnih jeklenk, kar ustreza cca. 50 polnim jeklenkam ali vrednosti 1.000 EUR. Tožeča stranka zatrjuje, da naj bi tožena stranka po dogovoru prazne jeklenke jemala iz njenih kletnih prostorov, kamor je tožena stranka sama odlagala zgolj prazne jeklenke, dejansko pa je včasih tožeča stranka tudi sama vzela jeklenke iz grelnih gobic. Pri enem od takih dogodkov naj bi zaposleni pri toženi stranki (A. A.) zalotil zaposlenega pri tožeči stranki (B. B.).

6. Sodišče prve stopnje je po opravljenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožeča stranka v lokalu tožene stranke vsak drugi dan pustila 20 jeklenk, kar se po velikosti sklada z zatrjevanimi 366 dobavljenimi jeklenkami, in da je bila na decembrski dan poraba med pol do tremi četrtinami jeklenke na dan na gobico, kar je ob teži polne jeklenke 20 kg tudi številka, ki je blizu s strani tožnice zatrjevanih približno 16,5 jeklenk plina na grelec na mesec. Na drugi strani tožena stranka po presoji sodišča ni uspela dokazati, da je tožeča stranka jemala polne ali napol polne jeklenk.

7. Sodišče prve stopnje je v zvezi z dobavljenim in vtoževanim plinom pravno razmerje med strankama opredelilo kot prodajno pogodbo (prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika; OZ), zato je tožena stranka dolžna plačati dobavljeno količino plina, ki se je merila po porabljenih plinskih jeklenkah (glej 11. točko obrazložitve sodišča prve stopnje). Plačilo ni bilo dogovorjeno po porabljenih kilogramih plina. Tožeča stranka je v zvezi z zatrjevanim predčasnim odnašanjem še delno polnih jeklenk vložila ugovor zaradi pobota, zato vprašanje predčasnega odnašanja jeklenk ne more vplivati na odločitev sodišča prve stopnje glede tožbene terjatve (pod točko I. izpodbijane sodbe). Tožena stranka v pritožbi sicer navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njene navedbe, da tožeča stranka ni izkazala podpisanih dobavnic za dobavo jeklenk, vendar pa pritožnica s tem argumentom ne more uspeti (ni podan pritožbeni razlogi z 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

8. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da ne drži pritožbena navedba, da bi tožena stranka že pred prvim narokom za glavno obravnavo zatrjevala, da tožeča stranka zaračunanega števila jeklenk toženi stranki ni dobavila. To iz vlog tožene stranke dejansko ne izhaja. Zoper zahtevek tožeče stranke se je branila zgolj z argumentom, da je tožena stranka kršila njun dogovor s tem, ko je predčasno odnašala še delno polne jeklenke. Na naroku je dopolnila trditev, da jih je bilo po njeni oceni 120 tako (predčasno) odnesenih. To pa predstavlja zahtevek iz naslova odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe. Trditev, da fakture niso bile izstavljene v skladu z dobavljenimi količinami plina, pri čemer je treba količine plina razumeti z dobavljenimi količinami jeklenk, kot to izhaja iz izstavljenih računov, so bile dane šele na prvem naroku za glavno obravnavo.

9. Ne glede na vprašanje prekluzije (glej Dopis [dodatno opozorilo k vabilu na prvi narok] z dne 8. 9. 2015 in Vabilo stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo v 8. točki), se taka pritožbena graja izkaže za neutemeljeno iz vsebinskih razlogov. Ni namreč sporno, da je tožeča stranka decembra 2013 toženi stranki dobavljala plinske jeklenke. Da jih je dobavila zatrjevano količino, je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izpovedi priče B. B., ki je opisal dinamiko prinašanja jeklenk. Zato ne drži pritožbena navedba, da sodišče ni odgovorilo na navedbo tožene stranke, ki je na naroku zatrjevala, da nasprotuje dejstvu, da je tožeča stranka dobavila v računih izkazane količine jeklenk in predlagala, da tožeča stranka predloži dobavnice, ter hkrati zatrdila, da jih ni podpisala s strani tožene stranke pooblaščena oseba (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP iz tega razloga ni podana). Pa tudi sicer iz navedb tožene stranke na naroku izhaja, da je sporna predvsem tista dobavljena količina (ne pa število jeklenk konkretneje), ki se nanaša na neupravičeno odstranjenih 120 jeklenk, ki so bile delno prazne, delno polne, kot to navaja tožena stranka. Kako je tožena stranka prišla do take količine, ni bilo pojasnjeno. Da bi bile vse odstranjene na tako zatrjevan (sporen) način, tožena stranka ni zatrjevala.

10. Pritrditi je pritožbi, da tožena stranka pričanja J. J. ni prepozno predlagala. Dokazni predlog je bil podan na prvem naroku za glavno obravnavo, kar je bilo glede na vsebino dopisa in vabila (glej zgornjo točko) pravočasno. Ta naj bi vedel potrditi dogajanje med A. A. in B. B. A. A. je potrditvah tožene stranke zasačil prav B. B. pri predčasnem odnašanju jeklenk iz gorilnih gobic. Vendar to ni bil edini argument, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog zavrnilo. Navedlo je namreč še, da je bila navedena priča predlagana v zvezi s trditvijo, da naj bi videl dva delavca, ko naj bi bil toženkin delavec (neznanega decembrskega dne 2012, ker tega dne tožnica sploh ni zatrjevala) zasačil tožničinega delavca. Tožničin delavec naj bi bil potrditvah tožene stranka B. B. Vendar pa je A. A. povedal, da se tega ne spomni (zasačil naj bi bil nekoga, ki da je bil z njim). Ker je bila torej predlagana tema zaslišanja J. J. dogajanje med B. B. in A. A., višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi šlo kvečjemu za indic za odločilno dejstvo, da je tožeča stranka kontinuirano jemala predhodno dostavljene jeklenke, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da A. A. ni vedel izpovedati o dogodku, ki naj bi se pripetil z B. B., pa tudi sicer, kar je odločilno, iz tega ne bi bilo mogoče nikakor priti do zaključka, da je tožeča stranka predčasno odpeljala kar 120 plinskih jeklenk. Zlasti zato, ker A. A. ob domnevnem dogodku sploh ni ugotavljal, kakšno je stanje jeklenk (jih ni potežkal, niti ni bilo zatrjevano, da bi zahteval, da se namestijo nazaj; glej v nadaljevanju).

11. Iz zaslišanja priče A. A. namreč ne izhaja, da bi bilo ob domnevnem dogodku sploh ugotovljeno, koliko naj bi domnevne jeklenke tehtale, ugotovljeno je bilo le, da naj bi tožeča stranka jeklenke jemala na napačnem mestu (namesto v kleti, kamor je tožena stranka spravljala prazne jeklenke, naj bi jih včasih vzela iz gorilnih gobic neposredno). Tožena stranka le iz dejstva, da jeklenk njihovi delavci prejšnji večer niso dali v klet, sklepa, da so bile le pol prazne. Sodišče prve stopnje lahko zavrne izvedbo posameznega dokaza, če je jasno, da s tem dokaznim predlogom, četudi bi uspel, ne bi mogel pomeniti uspeha v sporu. Sodišče ni dolžno izvesti tistih dokaznih predlogov, ki so pavšalni, so nesubstancirani, ali če sodišče oceni, da izvedba predlagane dokaza (zaradi očitne neprimernosti za ugotovitev dejstva, glede katerega je dokaz predlagan) na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati. To pa je sodišče prve stopnje tudi ustrezno obrazložilo, zato zatrjevane kršitve pravil postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podana. Ni mogoče spregledati, da A. A. v zatrjevanem enkratnem dogodku ni potežkal plinske jeklenke, ki naj bi jo delavec tožeče stranke vzel iz gorilne gobice, ni pa tudi zanemarljivo, da ni bilo zatrjevano (na to je opozorila tožeča stranka že v pripravljalni vlogi z dne 7. 11. 2013; list.št. 34) da bi A. A. zahteval, da se jeklenke na licu mesta vrnejo v gorilne gobice oziroma toženi stranki, kar bi bila najbolj normalna reakcija, če bi delavec tožeče stranke res odstranil pol polno plinsko jeklenko. Pri tem je sodišče prve stopnje verjelo B. B., ki je povedal, da to dela že petnajst let in da je že tako izkušen, da ve, kdaj je jeklenka polna ali le napol izpraznjena (polna tehta 20 kg) in da je iz gorilne gobice vedno vzel prazno jeklenko. Višje sodišče tudi ne dvomi v pravilnost dokazne ocene obeh zaslišanih prič. Pritožnica zgolj z navedbo, da A. A. pri toženi stranki ni več zaposlen, medtem ko je B. B. še zaposlen pri tožeči stranki, ne more vplivati na pravilno in v celoti prepričljivo ter obrazloženo dokazno oceno sodišča prve stopnje (glej 15. točko obrazložitve), zlasti ne priče B. B. Pri tem pritožba tudi spregleda, da je sodišče prve stopnje za A. A. ugotovilo le, da naj bi on zaposlenega pri tožeči stranki enkrat zalotil, da jemlje jeklenko neposredno iz gorilne gobice, ni pa ta priča nič povedala o tem, da bi bila ta jeklenka prazna. V nadaljnji izpovedbi je na to le sklepala, glede na to, da bi morala tožeča stranka jeklenke prevzemati v kleti tožene stranke. Sodišče prve stopnje torej te priče ni ocenilo za neverodostojno, le da iz njene izpovedbe ne more izhajati resničnost po toženi stranki zatrjevanega odstranjevanja polnih ali polpraznih plinskih jeklenk, in to kar v količini 120 plinskih jeklenk, kar ustreza tretjini vseh dobavljenih plinskih jeklenk.

12. Pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da bi jo moralo pozvati k konkretizaciji dokaznega predloga glede priče I. I. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve namreč navedlo, da ta dokazni predlog nima jasno opredeljene dokazne teme, torej ni substanciran (prvi odstavek 7. in 236. člen ZPP). Gre za zatrjevanje relativno bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 285. členom ZPP), ki pa ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Na pritožbeno navedbo, da bi priča vedela povedati o stanju pritožničinih računovodskih listih glede predmeta terjatve, pa je že sodišče prve stopnje pravilno vnaprej odgovorilo, da ne gre za odločilno dejstvo.

13. Pravilna je torej ugotovitev sodišča prve stopnje v 16. točki obrazložitve, da tožena stranka ni uspela dokazati protipravnega ravnanja tožeče stranke, še več, že trditve so bile preohlapne. Pri tem je bilo na njej trditveno (in dokazno) breme o nastanku škode.

14. Odločitev o pritožničinih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP. Višje sodišče tožeči stranki ni priznalo stroškov postopka za odgovor na pritožbo, ker odgovor ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča in torej niso bili potrebni (155. člen ZPP).