Jedro

Ogled nepremičnine (od znotraj) lahko predlaga le kupec in le njemu sodišče ogled dovoli.

Izrek

Pritožba J. R. se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v točki I. potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika J. R., da se njemu ter cenilcem, ki jih bo on eventuelno najel in drugim eventuelnim kupcem dovoljuje ogled omenjenih nepremičnin.

Dolžniku naj bi sodišče naložilo, da dovoli vsak ponedeljek od razpisa dražbe do dneva dražbe med 9. in 12. uro notranji ogled gradbenih objektov, ki stojijo na njegovi parceli št. 3431/1, vpisani v vl. št. 1234 k.o. L. Če dolžnik tega ne bi omogočil bodo omenjeni objekti nasilno odprti v navzočnosti pooblaščene osebe. Tako nasilno odpiranje objektov bi zagotovil predlagatelj - upnik. V primeru nasilnega odpiranja omenjenih objektov si bodo eventuelni kupci ogledali nepremičnino od znotraj v navzočnosti pooblaščene osebe sodišča. Stroški odpiranja ter zamenjava ključavnice se štejejo kot nadaljnji izvršilni stroški.

Zoper tak sklep se pritožuje upnik - predlagatelj in navaja, da na dan popisa in cenitve nepremičnin, ki so predmet te izvršbe, dolžnik sploh ni bil navzoč, objekti so bili zaklenjeni tako, da si ni bilo mogoče ogledati notranjosti in pravilno oceniti vrednosti objekta.

Vrednost gradbenih objektov, ki so predmet izvršbe, je precejšnja in ni pričakovati uspešne prodaje, ne da bi si eventuelni kupci ogledali nepremičnine od znotraj in od zunaj. Eventuelnim kupcem mora sodišče omogočiti ogled omenjenih nepremičnin in to ne sme biti odvisno od dolžnikove dobre volje. Iz spisa pa je sicer razvidno, da dolžnik sploh nima stalnega bivališča. Predlog upnika temelji na 151. čl. ZIP, predlog za nasilno odpiranje objektov pa je pogojen. V primeru, da bo dolžnik navzoč pri ogledu nepremičnin in če bo omogočil vstop eventualnim kupcem in sodnemu cenilcu v notranjost objektov, do nasilnega odpiranja ne bo prišlo. Ker je sodišče nazadnje uradno ugotovilo vrednost predmetne nepremičnine na podlagi od sodišča določenih cenilcev že 16.9.1992, je potrebna ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnin. Predlog temelji na noveliranem členu 153/5 ZIP. Končno pa upnik predlaga, da se za vodenje tega postopka določi drug sodnik, ker je mnenja, da sodnica, ki je postopek vodila dosedaj, tega postopka objektivno ne more končati.

Z istim sklepom, ki ga izpodbija upnik J. R. v točki 1, pa je sodišče v točki II. napotilo Jo. R., da zoper S. S. začne pravdo na ugotovitev, da je izvršba za parcelo št. 3429/6, travnik vpisano pod vl. št. 1234 k.o. L., nedopustna. V zvezi s to odločitvijo je upnik S. S. predlagal ustavitev izvršbe glede te parcele, v kolikor pa sodišče ne bi sledilo njegovemu predlogu in popravilo sklepa pa podrejeno vlaga pritožbo s predlogom, da se izpodbijani sklep v točki II. spremeni tako, da ne bi bil on napoten na pravdo.

Pritožba upnika J. R. ni utemeljena.

V svoji pritožbi upnik izrecno navaja, da njegov predlog temelji na 151. čl. ZIP, ki določa, da sodišče dovoli na zahtevo tistemu, ki se zanima za nakup nepremičnine, da si jo ogleda. Zakon torej omejuje ogled na kupce in samo na zahtevo kupca dovoli ogled. Predlagatelj se zaenkrat kot kupec ni pojavil oziroma ne zatrjuje, da bo kupec.

Nadalje Zakon ne določa, kako mora sodišče zagotoviti ogled nepremičnine in očitno to prepušča sodišču. Če se je sodišče prve stopnje odločilo, da tak način organiziranja ogleda, kot je predlagan, ni na mestu, potem ni mogoče reči, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo. Ko se bo pojavil kupec in bo v skladu s 151. čl. ZIP predlagal ogled, bo moralo sodišče odločiti, na kakšen način mu bo zagotovilo ta ogled, bodisi v navzočnosti pooblaščene osebe sodišča, bodisi same sodnice. Nikakor pa ni mogoče zagovarjati stališča, da bi dolžnikovo sodelovanje nadomestili z nasilnim odpiranjem objektov. Dolžnik je v svoji vlogi z dne 22.12.1993 zagotovil svoje sodelovanje in tako ni razlogov, da bi ob zahtevi za ogled nepremičnine sodišče ne razpisalo naroka in pozvalo dolžnika, da objekte, ki so predmet dražbe, odpre zaradi ogleda.

Pritožbeno sodišče tudi ni moglo ugoditi predlogu, da se za vodenje tega postopka določi drug sodnik. Zakaj sodnica tega postopka objektivno ne bi mogla končati, pritožbenemu sodišču ni jasno, še toliko manj, ker se z odločitvijo, kot jo je sprejela, strinja.

Pritožba upnika S. S. pa je vložena le podredno, kajti prvenstveno S. S. predlaga, da se dovoljena izvršba glede parcele št. 3429/6 travnik ustavi in torej sklep v točki II. ustrezno spremeni. Ker sodišče o tem predlogu še ni odločilo, tudi pritožbeno sodišče ne more odločati o pritožbi, saj je treba najprej odločiti o predlogu.