Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do izjave drugo toženca o pripoznavi dela tožbenega zahtevka v sodbi in tudi ni pojasnilo, v kakšnem obsegu je drugo toženec pripoznal tožbeni zahtevek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških drugo toženca se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je s sklepom I D 3/2004 z dne 18. 12. 2012 napotilo (sedaj pokojno) prvo tožnico na pravdo, da vloži tožbo zoper dediče, da se ugotovi, da v zapuščino po zapustniku J. B. ne sodi 7/14 od zapustnikovih 13/14 nepremičnine parc. št. 589/16 k. o. ..., ker to premoženje predstavlja premoženje zapustnikove vdove (prvo tožnice) iz naslova skupnega premoženja med zapustnikom in prvo tožnico.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo P 565/2014-I z dne 26. 9. 2016 razsodilo, da nepremičnine parc. št. 589/16, 585/0, 588/1 in 588/2, vse k. o. ... ter premičnine: traktor, nakladalka za seno, puhalnik, cisterna za gnojnico, sadilec krompirja, obračalnik, plug, kultivator, brana, hladilnik mleka, mešalec za beton, pralni stroj letnik 1970, zamrzovalna skrinja 540 l (letnik 1978) in molzni stroj, vse do 40/100 ne sodijo v zapuščino po zapustniku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani I D 3/2004 in se iz te zapuščine izločijo ter da je prvo tožnica lastnica teh premičnin in nepremičnin do 40/100 (II in III točka izreka sodbe). V IV. točki izreka sodbe je odločilo: „V presežku (po prvih dveh točkah zahtevka glede premičnin: en traktor, kosilnica in trosilec za gnoj in po 3. točki zahtevka glede plačila 42.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2013 dalje do plačila) se tožbeni zahtevek zavrne.“ Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cp 1468/2017 z dne 28. 2. 2018 ugodilo pritožbam prvo tožnice, prvo toženca in tretje toženke ter sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V novem sojenju drugo toženec ni pristopil na narok dne 4. 4. 2019. Na tem naroku so se preostale pravdne stranke strinjale, da se spor reši na način, kot je predlagan v pogojni sodni poravnavi. Iz razloga, ker drugo toženec ni pristopil na narok, je bila sklenjena pogojna sodna poravnava. Na naroku je bilo dogovorjeno, da sodišče prve stopnje pošlje sodno poravnavo drugo tožencu, da jo podpiše, nato pa sodno poravnavo pošlje v podpis še preostalim pravdnim strankam. Sodišče prve stopnje je poslalo sodno poravnavo drugo tožencu skupaj z dopisom. V dopisu mu je pojasnilo, da se vse preostale pravdne stranke strinjajo s sodno poravnavo, pozvalo pa ga je tudi, da sodno poravnavo podpiše, če se strinja z vsebino sodne poravnave. Drugo toženec je v dopisu z dne 9. 4. 2019 pojasnil, da bo podpisal sodno poravnavo, če mu četrto toženec in preostali dediči priznajo lastninsko pravico na parc. št. 593/1 k. o. ... Preostali toženci se s predlogom drugo toženca niso strinjali, predlagali pa so, da se 20. tč. pogojne sodne poravnave spremeni tako, da ostane le zapis, da pravdne stranke iz naslova te pravde nimajo druga do druge nobenih zahtevkov1 in da se drugo tožencu postavi začasni skrbnik, ker na naroke ne pristopa, v postopku pa ga ne zastopa pooblaščenec, poleg tega pa ima hude zdravstvene težave. Drugo toženec je tudi predlog spremenjene sodne poravnave zavrnil in znova pogojeval podpis sodne poravnave s priznanjem lastninske pravice na parc. št. 593/1 k. o. ..., pojasnil pa je tudi, da ni pogojev, da se mu postavi začasni skrbnik. Sodišče prve stopnje je znova razpisalo narok. Drugo toženec je pred narokom sodišče obvestil, da se zaradi zdravstvenih težav naroka ne more udeležiti, predlagal pa je, da se narok opravi v njegovi nenavzočnosti.2 Na naroku 28. 10. 2019, na katerega drugo toženec ni pristopil, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je drugo toženec z vlogo z dne 20. 1. 2014 pripoznal tožbeni zahtevek.3 Na naroku so tožbeni zahtevek pripoznali tudi ostali toženci, vse pravdne stranke (razen drugo toženec) pa so na naroku tudi sklenile sodno poravnavo.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo4 ugotovilo, da v zapuščino po pok. J. B. ne sodijo premičnine in nepremičnine, ki so skupno premoženje zapustnika in prvo tožnice ter da je prvo tožnica pridobila solastninsko pravico na teh stvareh.5 Sodišče prve stopnje je tožencem tudi naložilo, da so nerazdelno dolžni plačati v zapuščino po pokojni prvo tožnici 20.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 1. 2013 dalje do plačila (II).

5. Drugo toženec vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodba nezakonita in nepravilna. Drugo toženec je invalid in sladkorni bolnik, imel je možgansko kap, zato hodi s hoduljo in še to le na krajše razdalje. Za vsako obravnavo se je drugo toženec opravičil. Rad bi bil zaslišan, da bi pojasnil razloge, zaradi katerih ne želi podpisati sodne poravnave, ki so jo sklenile vse druge pravdne stranke. Nepravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je drugo toženec pripoznal tožbeni zahtevek z vlogo z dne 20. 1. 2014. Drugo toženec ni nikoli pripoznal celotnega tožbenega zahtevka. Napisal je, kaj se mu zdi pošteno. Nikoli tudi ni pripoznal, da bo v zapuščino po prvo tožnici kaj plačal, kot to izhaja iz II. tč. izreka sodbe. Sodba ni obrazložena, ker je sodišče enostavno zaključilo, da je drugo toženec tožbeni zahtevek pripoznal, kar pa ni res.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. V sodbi ni pojasnjeno, katere zahtevke iz naslova priznanja lastninske pravice na premičninah in nepremičninah naj bi drugo toženec pripoznal z vlogo z dne 20. 1. 2014. Iz njegove vloge z dne 20. 1. 2014 izhaja, da naj bi pripoznal zahtevek v delu, ki se nanaša na priznanje lastninske pravice sedaj pok. prvo tožnice glede nepremičnine parc. št. 589/16 k. o. ..., s tem, da je pojasnil, da je to »zemljišče s stavbo na naslovu M.« Sodišče prve stopnje se do te izjave v sodbi ne opredeli, je ne povzame in tudi ne pojasni, v kakšnem obsegu je drugo toženec pripoznal tožbeni zahtevek. Povsem je izostala obrazložitev razlogov, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje določilo solastninsko pravico pok. prvo tožnice na ostalih (ne)premičninah, ki jih drugo toženec v vlogi z dne 20. 1. 2014 sploh ne omenja, sodišče pa se glede teh nepremičnin le pavšalno opredeli v 4. tč. obrazložitve sodbe. Sodišče prve stopnje v sodbi tudi ne pojasni, na podlagi katere izjave je ugotovilo, da je drugo toženec pripoznal denarno terjatev.

8. Pritožbeno sodišče je že v sklepu I Cp 1468/2017 z dne 28. 2. 2018 pojasnilo, da zapuščina predstavlja skupno premoženje dedičev. Na skupni lastnini deleži niso določeni. Dediči so zato nujni sosporniki, ker je treba pravno razmerje v zvezi z dediščino, ki je predmet sodnega odločanja, urediti na enak način za vse dediče. Sodna praksa je enotna,6 da morajo biti v pravdi udeleženi vsi dediči kot toženci, čeprav zahtevek priznavajo, saj je le tako dosežen namen nujnega sosporništva, da se preko enotnosti postopanja za vse udeležence materialnopravnega razmerja, zagotovi enaka rešitev spora.7 Ker so toženci enotni sosporniki, se ti štejejo za enotno pravdno stranko, zato se učinek pravdna dejanja posameznega sospornika razteza tudi na druge sospornike (196. člen ZPP). Za stroške, ki jih povzroči posamezni sospornik s posebnimi pravdnimi dejanji, pa niso odgovorni drugi sosporniki (četrti odstavek 161. člena ZPP), kar v konkretnem primeru pomeni, da bo moral drugo toženec v primeru neuspeha v pravdi sam kriti vse stroške postopka tožečih strank, ki so nastali po trenutku, ko so ostale tožene stranke v celoti pripoznale tožbeni zahtevek. Ker je drugo toženec že pripoznal del tožbenega zahtevka, lahko sodišče prve stopnje v tem delu izda sodbo na podlagi pripoznave, s tem, da bi bilo smiselno pred izdajo te sodbe, od drugo toženca, ki ima sedaj pooblaščenca, zahtevati, da se bolj določno opredeli, v kakšnem obsegu je pripoznal tožbeni zahtevek v vlogi z dne 20. 1. 2014. Če drugo toženec ne bo pripoznal zahtevka glede ostalih (ne)premičnin, bo sodišče prve stopnje v novem sojenju moralo izvesti dokaze in upoštevati napotke, ki jih je pritožbeno sodišče že dalo sodišču prve stopnje v sklepu I Cp 1468/2017 z dne 28. 2. 2018. 9. Pritožba je utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka drugo toženca se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

11. Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz sodbe protispisno izhaja, da je drugo toženec tožbeni zahtevek v celoti pripoznal v vlogi z dne 20. 1. 2014, kar utemeljeno opozarja tudi drugo toženec v pritožbi. Neekonomično bi bilo, da bi pritožbeno sodišče ugotavljalo, v kakšnem obsegu je drugo toženec pripoznal tožbeni zahtevek, pri čemer iz nobene njegove vloge ne izhaja, da bi pripoznal tožbeni zahtevek v celoti. Če drugo toženec ne bo v celoti pripoznal tožbenega zahtevka oziroma ne bo podpisal sodne poravnave, ki so jo sklenile preostale pravdne stranke, bo sodišče prve stopnje moralo izvesti obsežen dokazni postopek, da bo ugotovilo odločilna dejstva, na podlagi katerih bo lahko odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka tudi v delu, ki ga drugo toženec ni pripoznal. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče ni samo dopolnilo postopka oziroma odpravilo procesnih kršitev sodišča prve stopnje, marveč je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. in 355. člen ZPP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 V prejšnjem zapisu 20. tč pogojne sodne poravnave je bilo zapisano, da „…se pravde stranke izrecno odpovedujejo še karkoli zahtevati iz naslova zapuščine po pokojnem J. B., ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. I D 3/2004.« 2 Glej dopisa na l. št.404 in 410. 3 Drugo toženec je v vlogi z dne 20. 1. 2014 navedel: „F. B. izrecno in nepreklicno pripoznavam lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 589/16 k. o. ..., to je na zemljišču s stavbo z naslovom M., prvo tožnici M. B. do celote....saj je bila iz tega razloga tudi podpisana darilna pogodba.....“ 4 Čeprav iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave (glej 7. - 11. tč. obrazložitve sodbe). V sodbi je tudi zmotno zapisana letnica izdaje sodbe in sicer 2018 namesto 2019. 5 Podrobneje glede priznanja solastniškega deleža in glede natančne oznake (opredelitve) premičnin in nepremičnin glej I. tč. izreka sodbe. 6 Primerjaj npr. s sodbama VSRS: II Ips 888/2008 in II Ips 44/2006 ter sklepoma VSL: I Cp 2507/2009 in I Cp 1781/2013. 7 Primerjaj - Nina Betetto: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, 2006, 3. - 9. str. 256 - 260.