Jedro

Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP, bi bila revizija tožeče stranke dovoljena le, če bi jo pred tem dopustilo Vrhovno sodišče, česar pa tožeča stranka ni izkazala.

Izrek

Revizija se zavrže. Vsaka stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. V obravnavanem postopku se uporabljajo določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D; Uradni list RS, št. 45/2008). Sodba sodišča prve stopnje je bila namreč izdana 2. februarja 2009, kar je po njegovi uveljavitvi 1. oktobra 2008 (primerjaj prvi in drugi odstavek 130. člena ZPP-D ter 133. člen ZPP-D).

2. Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP). Če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nižja, je revizija dovoljena le, če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 38. člena ZPP).

3. V obravnavanem postopku je bil pravnomočno zavrnjen zahtevek tožeče stranke za plačilo 6.668,25 EUR z zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo in v njej predlagala, da jo Vrhovno sodišče dopusti in obravnava.

4. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je enaka vrednosti glavnega zahtevka, to je 6.668,25 EUR (39. člen ZPP). Ker ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP, bi bila revizija tožeče stranke dovoljena le, če bi jo pred tem dopustilo Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 38. člena ZPP), česar pa tožeča stranka ni izkazala (primerjaj drugi odstavek 373. člena ZPP). Dopustitev je predlagala v sami reviziji, ne da bi ob tem zadostila formalnim zahtevam iz 367. b člena ZPP. Zato njene vloge, tudi če bi k Vrhovnemu sodišču prispela v roku iz drugega odstavka 367.b člena ZPP, ne bi bilo mogoče šteti za dovoljen predlog za dopustitev revizije (prim. šesti odstavek 367. b člena ZPP).

5. Vrhovno sodišče je nedovoljeno revizijo tožeče stranke zavrglo na podlagi 377. člena ZPP, ker tega v mejah svojih pravic ni storilo že sodišče prve stopnje.

6. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških revizijskega postopka. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zaradi česar po prvem odstavku 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Tožena stranka pa do povrnitve stroškov revizijskega postopka ni upravičena zato, ker stroškov odgovora na nedovoljeno revizijo ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).