Jedro

Med dedinjami je spor o obstoju daril in njihovem vračunanju v dedni delež dedinj, zato je pravilna odločitev izpodbijanega sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedinj na pravdo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka), na pravdo napotilo dedinji A. A. in B. B. zoper dedinjo C. C. z zahtevkom, da se ji zapustnikov odpust dolga (povračilo stroškov za varstvo otroka, stroški prehrane zanjo in sina, stroški stanarine, režijski stroški) šteje kot darilo (II. točka izreka), dedinjo C. C. pa zoper dedinji A. A. in B. B. z zahtevkom, da je B. B. prejela darilo v obliki bivanja in vzdrževanja nje, njenega moža in njenih otrok ter 25.000,00 EUR daril in denarja v času od leta 1982 do 1997 (prva alineja III. točke izreka), zoper dedinjo A. A. pa z zahtevkom, da je prejela darilo v višini 43.700,00 EUR (vlaganja v vikend v G. pri S. na nepremičnini parc. št. ...) in z vsakodnevnimi prevozi v obdobju od 1979 do 2006 na delo, k frizerju (druga alineja III. točke izreka), in dedinjam, napotenim na pravdo, naložilo vložitev tožbe v roku 30 dni, sicer bo nadaljevalo in zaključilo postopek na podlagi razpoložljivih podatkov (IV. točka izreka).

2. Dedinji A. A. in B. B. se po pooblaščencu pritožujeta zoper drugo alinejo III. točke sklepa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Poudarjata, da je zapuščinsko sodišče dedinjo C. C. preuranjeno in neutemeljeno napotilo na pravdo, da vlaganja v vikend v višini 43.700,00 EUR predstavljajo darilo. Pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu P 14/2012 teče postopek po tožbi C. C. (tožbeni zahtevek na ugotovitev, da parc. št. ..., predstavlja skupno premoženje zapustnika in dedinje A. A., vsakega do ene polovice) zoper dedinji A. A. in B. B., s čimer je zapuščinsko sodišče seznanjeno. Zahtevek, ki ga C. C. v njem uveljavlja, izključuje zahtevek za ugotovitev obstoja in vračunanja darila, zato sodišče (še) nima podlage za to, da jo napoti na pravdo glede zatrjevanega darila. Predlagata razveljavitev sklepa glede napotitve C. C. na pravdo, da je A. A. prejela darilo.

3. Dedinja C. C. se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje, posebej zoper II. točko izreka, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da želita oporočna dedinja A. A. in nujna dedinja B. B. z nujno dedinjo C. C. prikrajšati za zakoniti nujni delež. Po pravno veljavni zavrnitvi razdedinjenja s pravnomočnostjo sodbe P 287/2008, ob neuspelem kazenskem pregonu po pregonu po zasebni tožbi, neuspelem zatrjevanju zastaranja dednega deleža, zahtevata po novem še vrnitev daril. V kolikor bi ji bila darila dana, bi to zapustnik v oporoki v letu 1997 in njenem dodatku nedvomno omenil. Slednje je sicer v popolnem nasprotju z istočasnim zatrjevanjem oporočne dedinje, da dedinja C. C. ni živela na zapustnikovem naslovu. Zahtevek za vrnitev daril je prepozen, sicer pa naj sodišče upošteva razveljavitev oporoke v celoti, kot je predlagala, in „dedinje z vnovično izdanim sklepom šele po razdelitvi premoženja na enake deleže napoti na posamične pravde za vračilo daril, kot da oporoke sploh ne bi bilo.“

4. Dedinja C. C. je na pritožbo dedinj A. A. in B. B. odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, dedinji A. A. in B. B. pa na pritožbo dedinje C. C. nista odgovorili.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Zapuščinsko sodišče po določbi 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi v primeru spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti vračunanja v dedni delež. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

7. V predmetnem postopku je med dedinjami spor o prejemu daril, ki se vštejejo v dedni delež.

8. Po določbi 46. člena ZD se zakonitemu dediču v dedni delež vračuna vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika, razen če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja.

9. Sklep zavzame stališče, da je med dedinjami spor glede dejstev, od katerih je odvisna velikost dednega deleža. 10. Po stališču izpodbijanega sklepa je med dedinjami spor o obstoju daril in njihovem vračunanju v dedni delež dedinj, kar narekuje prekinitev zapuščinskega postopka (210. člen ZD) in napotitev dedinj na pravdo.

11. Posebnost predmetnega primera je v tem, da se zoper odločitev, da se na pravdo napotita dedinji A. A. in B. B. pritožuje dedinja C. C. (dedinja, zoper katero sta dedinji napoteni na pravdo), zoper odločitev, da se napoti na pravdo dedinja C. C. zoper dedinji A. A. in B. B., pa se pritožujeta dedinji B. B. in A. A. (dedinji, zoper kateri je C. C. napotena na pravdo). Vsebinsko gledano(1) dedinje izpodbijajo pravilnost odločitve o prekinitvi postopka (I. točka izreka).

12. Nobena od pritožnic ne nasprotuje zavzetemu stališču sklepa, da je med njimi spor o obstoju daril in njihovemu vračunanju. Odločitev o prekinitvi postopka je zato pravilna in ima podlago v 210. členu ZD.

13. Pritožnice s pritožbenimi trditvami v bistvenem izpostavljajo neutemeljenost zahtevkov, naperjenih zoper njih, kar bodo lahko dokazovale v primeru vloženih tožb. Pritožbenemu sodišču se zato o (ne)utemeljenosti teh trditev ni treba izrekati.

14. Sklep na pravdo napoti dedinjo oziroma dedinji, ki zatrjujeta obstoj daril danih sodedinji oziroma sodedinjama, in zahtevata njihovo vštevanje, ker njeno (njuno) pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Pritožnice ne ponudijo trditev, ki bi vzbujale dvom v pravilnost take ocene.

15. Po navedenem se izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in pritožnice pravilnosti odločitve s pritožbenimi trditvami ne morejo izpodbiti. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. točka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

16. Ob robu naj pritožbeno sodišče pritožnici C.C. pojasni le, da sodedinji nista napoteni na pravdo zaradi vračanja daril (35. člen ZD), kar bi bilo podvrženo zastaranju (41. člen ZD). Nerazumljiva je njena zahteva po upoštevanju razveljavitve oporoke, saj po podatkih spisa (narok 10. 12. 2012) dedinja C.C. tožbe, na katero je bila napotena, da zapustnikova oporoka ni pravno veljavna, ni vložila.

17. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnice niso priglasile.

Op. št. (1): Pritožnici A. A. in B. B. sicer navajata, da se pritožujeta zoper drugo alinejo III. točke sklepa, čeprav (vsebinsko) izpodbijata pravilnost napotitve na pravdo (pritožbene trditve, da je zapuščinsko sodišče dedinjo C. C. preuranjeno in neutemeljeno napotilo na pravdo).