Jedro

Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Da bi upravitelj lahko izvrševal svojo obveznost nadzora nad dolžnikovimi prizadevanji za poplačilo upnikov (prvi odstavek 399. člena in drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP), mora dolžnik z njim sodelovati in se na njegove pozive odzivati (prvi odstavek 383.b člena ZFPPIPP). Mora mu sporočiti elektronski naslov ali telefonsko številko in (kadar ta ni isti kot naslov njegovega prebivališča) poštni naslov, na katerih je zanesljivo dosegljiv (drugi odstavek 383.b člena ZFPPIPP), poleg tega pa nemudoma tudi vsako spremembo teh podatkov in podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP (šesti odstavek 384. člena ZFPPIPP).

Stečajnega dolžnika, ki je zaposlen le za krajši delovni čas, še vedno zavezuje dolžnost iskati zaposlitev ali delo za polni delovni čas oziroma dodatno zaposlitev za krajši delovni čas, tako da bi skupaj dosegla polni delovni čas, in o tem poročati upravitelju.

Kršitev dolžnikovih obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP samostojno utemeljuje zavrnitev predloga za odpust obveznosti (2. točka prvega odstavka 403. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru upravitelja in ustavilo postopek odpusta obveznosti ter predlog za odpust obveznosti zavrnilo (p. d. 63).

2.Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik, ki višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in zavrne ugovor proti odpustu obveznosti, sicer pa naj (izpodbijani sklep razveljavi in) zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Uvodoma nasprotuje ugotovitvi, da se v dveh letih in pol ni potrudil v stečajno maso plačati niti centa, saj je bil na podlagi njegovega delovnega razmerja realiziran priliv iz naslova regresa za leto 2022 (694,83 EUR). Upravičen je še do regresa za leti 2023 in 2024 (601,68 EUR + 626,95 EUR), ki pa ni bil izplačan zaradi nelikvidnosti delodajalca. Ta zneska bi moral izterjati upravitelj, in ne dolžnik, saj je njegova poslovna sposobnost omejena (386. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).

3.Dolžnik zavrača očitek, da upravitelju ni bil dosegljiv oziroma da ni odgovarjal na pozive. Meni, da je njegovo sodelovalno dolžnost treba presojati mileje, saj je bil od začetka stečaja do 31. 5. 2024 v delovnem razmerju, iz katerega se je oblikovala stečajna masa, in je poleg tega izkazal svoje slabo zdravstveno stanje (pri padcu 11. 5. 2022 si je hudo poškodoval glavo in rebra, zato je bil več dni hospitaliziran), česar sodišče prve stopnje ni ustrezno ovrednotilo. Splošno znano je, da poškodba glave lahko povzroči kognitivne motnje, vključno z oslabljenim pomnjenjem. Kakšne izvide naj bi dolžnik v zvezi s tem predložil, ni jasno. Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da je dolžnikova izpoved neprepričljiva, ker se (po dveh letih in pol) ni mogel spomniti, ali je svoji nekdanji ženi podelil pooblastilo pred poškodbo ali po njej. Zmotno je zaključilo tudi, da dolžnikov izvid z dne 8. 5. 2023 (eno leto po padcu) ne kaže posebnosti, saj je bil tedaj zaradi bolečin za prsnim košem, znojenja in težkega dihanja v spremstvu dežurne zdravnice pripeljan v urgentni center bolnišnice. Ti simptomi bi lahko pri dolžniku (kadilcu) kazali na srčni infarkt, angino pektoris, pljučno embolijo, pneumotoraks ali hudo pljučnico. Po urgentni obravnavi so mu svetovali pregled pri kardiologu. Čeprav je dolžnik na naroku izrazil odklonilno stališče do obiskovanja zdravstvenih ustanov in specialistov (kar je tudi obžaloval), je treba njegovo zdravstveno stanje upoštevati pri presoji vestnosti in poštenosti, predvsem pri komunikaciji z upraviteljem in prizadevanju za pridobitev zaposlitve (za polni delovni čas). Zaradi svojega zdravstvenega stanja je bil namreč sposoben opravljati le delo za krajši delovni čas, in sicer le pri svoji nekdanji ženi, ki je za te težave pokazala določeno mero razumevanja, česar od drugega delodajalca ne bi mogel pričakovati.

4.Dolžnik poudarja, da je do poškodbe, ki je vzrok njegovih zdravstvenih težav, prišlo že tri mesece po začetku postopka osebnega stečaja, dotlej pa je upravitelj nanj naslovil le en poziv (9. 2. 2022). Dolžnik je imel od poškodbe dalje pooblaščenko, ki je 2. 2. 2023 vzpostavila kontakt z upraviteljem in mu od tedaj tudi dostavila ustrezne podatke (dolžnikov kontakt in zaposlitveni status, podatke o poškodbi, plačilne liste za leto 2022, plačilne liste za prve štiri mesece leta 2023 ter pregled izplačil plač za leto 2023 in prvih pet mesecev leta 2024, ko je bil dolžnik še zaposlen). Od začetka postopka odpusta obveznosti (16. 3. 2022) do prvega odgovora pooblaščenke je minilo manj kot 10 mesecev, in ne slabi dve leti, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tudi tu je treba upoštevati dolžnikovo poškodbo iz maja 2022.

5.Sodišče prve stopnje je po dolžnikovem prepričanju zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj ni presojalo višine in vsebine prijavljenih terjatev, temveč je pavšalno navedlo njihov seštevek (88.000,00 EUR), zato izpodbijani sklep nima obrazložitve glede odločilnih dejstev. Če bi sodišče presojalo prijavljene terjatve in o tem zaslišalo dolžnika, bi spoznalo, da so to poroštvene obveznosti, ki jih je bil prisiljen sprejeti zaradi zagotovitve potrebnih sredstev gospodarskih družb, katerih zakoniti zastopnik je bil in ki so zaradi gospodarske krize končali v stečajih (brez razdelitve). Velik del teh obveznosti je posledica zakonskih zamudnih obresti, kar vse pomeni, da razlogi dolžnikove prezadolženosti niso v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika. Dolžnik je pravni laik in je na narok pristopil brez dotedanje pooblaščenke, zato ni utemeljeno pričakovati, da bi o teh dejstvih sam izpovedal.

6.Sklepno dolžnik navaja, da izpodbijani sklep poleg napačne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka bremeni tudi zmotna uporaba materialnega prava. Sodišče bi moralo napolniti standard vestnega in poštenega dolžnika in presojati vsebino sodelovalne dolžnosti, kamor spadajo tudi obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. To bi moralo storiti ob smiselni uporabi pravila za določitev dolžine preizkusnega obdobja, ki kot relevantne okoliščine določa dolžnikovo starost, družinske razmere, zdravstveno in druga osebna stanja ter razloge za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Pogoji za zavrnitev predloga za odpust obveznosti niso podani.

7.Na pritožbo dolžnika je odgovoril upravitelj, ki se zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

8.Pritožba ni utemeljena.

9.Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Da bi upravitelj lahko izvrševal svojo obveznost nadzora nad dolžnikovimi prizadevanji za poplačilo upnikov (prvi odstavevek 399. člena in drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP), mora dolžnik z njim sodelovati in se na njegove pozive odzivati (prvi odstavek 383. b člena ZFPPIPP). Mora mu sporočiti elektronski naslov ali telefonsko številko in (kadar ta ni isti kot naslov njegovega prebivališča) poštni naslov, na katerih je zanesljivo dosegljiv (drugi odstavek 383. b člena ZFPPIPP), poleg tega pa nemudoma tudi vsako spremembo teh podatkov in podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP (šesti odstavek 384. člena ZFPPIPP).

10.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pritrdilo ugovoru upravitelja, da je dolžnik s svojo pasivnostjo in nedosegljivostjo kršil obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. Med drugim je ugotovilo, da je upravitelj mnogokrat poskušal vzpostaviti stik z dolžnikom, ki pa se mu ni oglašal in tudi ni odgovoril na njegove pozive. Prvi odgovor je upravitelj prejel šele 2. 2. 2023 (od dolžnikove domnevne pooblaščenke), dolžnik pa ga je prvič poklical šele po vložitvi ugovora oziroma mesec dni pred iztekom preizkusne dobe, čeprav je imel njegove kontaktne podatke. Dolžnik, ki ob začetku postopka odpusta obveznosti ni imel zdravstvenih težav, si je 11. 5. 2022 poškodoval glavo in rebra, vendar ni predložil ustreznih dokazil, da bi mu zdravstveno stanje onemogočalo ali omejevalo delo in prizadevanje za poplačilo upnikov. Dolžnik je ves čas vztrajal pri 4 urni zaposlitvi (za katero je prejemal prenizek dohodek, da bi se vsaj v delu stekal v stečajno maso) in si ni poiskal dodatnega dela ali zaposlitve za polni delovni čas za plačo, ki bi zagotovila vsaj nekaj stečajne mase. Prav tako ni ničesar storil za pravočasno plačilo regresa. Njegovo prizadevanje za vsaj delno poplačilo upnikov (ti so prijavili za 88.000,00 EUR terjatev, dolžnik pa je v predlogu za začetek postopka navedel še višji seštevek dolgov) je bilo ničelno.

11.Presoje in povzetih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje dolžnik ne uspe omajati. Pritožbeno stališče, da bi morala biti presoja njegovih dolžnosti manj stroga od tiste, ki se nanaša na nezaposlene dolžnike (ker je bil od začetka stečaja 9. 2. 2022 do 31. 5. 2024 zaposlen), ni utemeljeno že zato, ker ne izpodbija ugotovitve, da je bil v navedenem obdobju zaposlen le za krajši delovni čas. V takšnem položaju ga namreč še vedno zavezuje dolžnost iskati zaposlitev ali delo za polni delovni čas oziroma dodatno zaposlitev za krajši delovni čas, tako da bi skupaj dosegla polni delovni čas, in o tem poročati upravitelju (VSL sklep Cst 15/2022 z dne 2. 2. 2022).

12.Morebitne blažje presoje dolžnikovih dolžnosti po ZFPPIPP ne utemeljuje niti poškodba, ki jo je utrpel 11. 5. 2022, saj jo je sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze ustrezno ovrednotilo. V izpodbijanem sklepu je zdravstvena dokumentacija korektno povzeta, njena vsebina pa tudi po presoji višjega sodišča ne podpira dolžnikovih trditev o posledicah poškodbe. Ta dokumentacija vsebuje opis (sicer resne) poškodbe glave in reber pri padcu ter potek zdravljenja, ne pa tudi strokovnega mnenja o kakšnem bistvenem in daljšem negativnem vplivu na dolžnikovo psihično in fizično stanje oziroma zmožnost za delo in komunikacijo z upraviteljem. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da izvid z dne 8. 5. 2023 (ko je bil v ambulanti za interno nujno pomoč obravnavan zaradi bolečine v prsnem košu) ne kaže posebnosti, saj je v mnenju tega izvida izrecno zapisano, da posebnosti niso bile ugotovljene in da je možni vzrok bolečine stres. Te presoje ne omajejo pritožbena namigovanja, da bi lahko bila omenjena bolečina posledica resnejših stanj in da poškodba glave lahko povzroči kognitivne motnje. Dolžnik ni dokazal, da bi trpel takšna stanja oziroma posledice in je celo opustil zdravljenje oziroma nadaljnje specialistične preglede, ki so mu jih zdravniki svetovali.

13.Ob navedenem je logična in življenjska ter zato sprejemljiva ocena sodišča prve stopnje o neprepričljivosti dolžnikove izpovedbe. Kot je bilo pojasnjeno, dolžnik ni predložil medicinske dokumentacije, ki bi potrjevala zatrjevane težave s spominom oziroma hujše posledice njegove poškodbe. Če bi jih zares trpel, bi bilo od njega razumno pričakovati, da bi v zvezi s tem poiskal zdravniško pomoč, česar ni storil. Izgovor, da "nerad hodi k zdravnikom", ni ne prepričljiv ne sprejemljiv, še posebej glede na poudarjene dolžnosti dolžnika v postopku odpusta obveznosti. Tega ne spremeni okoliščina, da je opustitev zdravljenja na naroku obžaloval. Tudi sicer v pritožbi ne trdi, da bi ravnal v skladu s temi besedami in vsaj po naroku poiskal zdravniško pomoč. Sodišče prve stopnje je zato pri utemeljevanju dokazne ocene upravičeno izpostavilo dolžnikov selektiven spomin in spreminjanje izpovedbe glede podelitve pooblastila nekdanji ženi. V zvezi s tem se dolžnik neuspešno sklicuje na časovno oddaljenost dogodkov, o katerih je izpovedoval, ki niti ni posebej izrazita. Sicer pa za oceno verodostojnosti izpovedbe dolžnika ni tako pomemben točen datum pooblastitve sam po sebi, temveč okoliščina, da je pooblastitev najprej časovno umestil po poškodbi zato, ker naj bi bila prav poškodba razlog zanjo ("zato sem takrat pooblastil A."), nato pa je na dodatno vprašanje odgovoril, da je do pooblastitve prišlo že 28. 4. 2022 (torej pred nesrečo oziroma neodvisno od nje).

14.Dolžnik tudi s sklicevanjem na ravnanja svoje pooblaščenke ne zmore ovreči očitka, da upravitelju ni bil dosegljiv in ni odgovarjal na njegove pozive. Ugotovitve, da je upravitelja prvič poklical šele po vložitvi ugovora oziroma mesec dni pred iztekom preizkusne dobe, čeprav je razpolagal z njegovimi kontaktnimi podatki, ne izpodbija. V pritožbi priznava (kar tudi sicer ni bilo sporno), da je že pred poškodbo upravitelj nanj naslovil poziv z dne 9. 2. 2022 (ki je vključeval izrecno zahtevo za nujno posredovanje kontaktnih podatkov in sprotno obveščanje o vseh premoženjskih zadevah oziroma vseh okoliščinah, ki lahko vplivajo na dohodke in premoženje dolžnika), na katerega je pooblaščenka odgovorila šele 2. 2. 2023. Na prvi odziv je torej upravitelj moral čakati dobrih 10 mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti (16. 3. 2022), in ne slabi dve leti, kot se je zapisalo sodišču prve stopnje, kar pa ni odločilno, saj je tudi takšna zamuda povsem neupravičena. Nadalje je treba upoštevati vsebino prvega odziva, ki prav tako ni bila sporna in je vključevala kontaktne podatke dolžnika, podatke o njegovi zaposlitvi in poškodbi ter plačilne liste za leto 2022. Do naslednjega odgovora je po lastnih trditvah dolžnika preteklo še štiri mesece, saj je pooblaščenka 31. 5. 2023 upravitelju posredovala plačilne liste za prve štiri mesece leta 2023. Da preostalih plačilnih list dolžnika, ki je bil zaposlen še nadaljnje leto dni, pooblaščenka ni poslala, ni bilo sporno in nasprotne trditve tudi pritožba ne vsebuje. V njej je sicer dolžnik omenil, da naj bi pooblaščenka upravitelju poslala še pregled izplačila plače za leto 2023 in za prvih pet mesecev leta 2024. Vendar s temi navedbami ne more uspeti, saj so nedopustna novota (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), sicer pa so tudi (predvsem časovno) neopredeljene in jih procesno gradivo ne podpira. Iz podatkov spisa je razvidno, da je pregled izplačila plač za omenjeno obdobje dolžnik predložil šele v ugovornem postopku (priloga p. d. 53).

15.Neuspešno je ne nazadnje pritožbeno naziranje, da je sodelovalno dolžnost dolžnika oziroma njegovo vestnost in poštenost potrebno presojati ob smiselni uporabi četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Iz tamkajšnjega nabora okoliščin se dolžnik v pritožbi opredeljeno sklicuje na posledice svoje poškodbe in na razloge prezadolženosti, ki naj bi bili povezani z zagotavljanjem potrebnih sredstev gospodarskih družb, katerih zakoniti zastopnik je bil in ki so zaradi gospodarske krize končali v stečajih. Glede zatrjevanih posledic omenjene poškodbe mu je bilo že pojasnjeno, da jih ni izkazal, trditve glede razlogov prezadolženosti pa so nedopustna novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker jih ni navajal v postopku pred sodiščem prve stopnje, je neutemeljen tudi z njimi povezan pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.

16.Iz opisanih razlogov izhaja, da dolžnik s pritožbo ni izpodbil presoje sodišča prve stopnje o kršitvi njegove dolžnosti v zvezi z dosegljivostjo upravitelju in odzivanjem na upraviteljeve pozive (383.b člen ZFPPIPP), ki je tudi sicer pravilna. Takšno presojo utrjujejo predvsem časovne razsežnosti dolžnikovega nesodelovanja, ki upravitelju precej časa sploh ni bil dosegljiv. Prve podatke za nadzor nad dolžnikovim izpolnjevanjem obveznosti je upravitelj kljub pozivom pridobil šele po desetih mesecih od začetka postopka odpusta obveznosti in je moral tovrstne podatke v nadaljevanju pridobivati z dodatnim pozivanjem dolžnikove pooblaščenke, pri čemer povrh vsega ni bil v celoti uspešen. Dolžnik je osebni stik (po telefonu) z upraviteljem kljub več pozivom vzpostavil šele po vložitvi ugovora zoper odpust obveznosti, dokaznega bremena glede obstoja morebitnih upravičenih zadržkov pri izpolnjevanju svojih obveznosti pa ni zmogel. Že navedene okoliščine nudijo zadostno podlago za sklepanje, da je dolžnikova opustitev poročanja oziroma neodzivnost zelo resna kršitev, ki v konkretnem primeru utemeljuje zavrnitev predloga za odpust obveznosti. Višje sodišče zgolj kot dodatni razlog takšnega sklepanja opozarja še na neprerekano trditev upravitelja, da mu dolžnik ni poročal o prenehanju zaposlitve. Takšna opustitev dolžnikove dolžnosti prav tako utemeljuje zavrnitev odpusta.

17.Opisana presoja kršitve dolžnikovih obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP samostojno utemeljuje zavrnitev predloga za odpust obveznosti (2. točka prvega odstavka 403. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP). Ker je prestala pritožbeni preizkus, za odločitev o pritožbi ni pomembno, ali je dolžniku mogoče očitati še opustitve v zvezi z izplačilom regresa in iskanjem dodatnega dela ali zaposlitve za polni delovni čas. S tem povezani pritožbeni očitki ne bi mogli vplivati na usodo izpodbijanega sklepa, zato se do njih ni bilo potrebno opredeliti.

18.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 383b, 383b/1, 383b/2, 384, 384/6, 399, 399/1, 402, 402/2, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.