Jedro

Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Če gre za denarni zahtevek, mora navesti konkretno določen znesek denarja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, vloženo 24.12.2013. Tako je odločilo po ugotovitvi, da tožeča stranka v postavljenem roku ni ustrezno popravila nepopolne in za obravnavo neprimerne vloge, ker ne vsebuje jasno določenega tožbenega zahtevka.

2. Tožnik vlaga zoper sklep pritožbo, v kateri izrecno ne navaja pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga. Navaja, da je tožbo po pozivu dopolnil 21.2.2014 in povedal, da še ni prejel odločbe Banke Slovenije. Takoj po prejemu (18.3.2014), jo je s pripravljalno vlogo z dne 24.3.2014 ponovno dopolnil, a je bil že prej izdan izpodbijani sklep. Predlaga, naj se priloži k obravnavi te pritožbe. Pojasnjuje, da tožbo vlaga proti Banki Slovenije na podlagi 350.a člena ZBan-1L, zaradi razlastitve obveznic NLB 26. V njej je navedeno, da je neopravičeno razlaščen, kar dokazuje z listinami (člankom drugega razlaščenca in odgovorom B. L. s priloženo, do tedaj zaupno odločbo BS). Prosi, da sodišče izreče, ali so upravičeni do odločbe, ki jo je odobrilo Ustavno sodišče RS. Na sodišče je bil napoten s strani Ministrstva za finance in predsednika države. Pravni strokovnjaki, ki so prebrali njegovo tožbo in odgovore, so mu zagotovili, da je dopolnitev ustrezna. Tožba vsebuje neupravičeno razlastitev 400 obveznic, vrednost ene obveznice 100,00 EUR in obresti od 25.5.2013. Sodišče sprašuje, ali velja odločba, ki je izdana 17.12.2013, že od 25.5.2013. Stanje NLB dne 30.9.2013 se lahko preveri v dopisu T.K. in v drugih elektronskih medijih. Stanje povzema. Prosi za popravo škode do izdaje odločbe zaradi malomarnega dela BS. Vse skozi je bil malomaren nadzor. Stečaja ni bilo. Sprašuje, ali z odločbo BS o izrednih ukrepih v 261.e členu v prvem odstavku z dne 22.11.2013 lahko prestane presojo Ustavnega sodišča in pravi, da potem Ustava RS ne obstaja več.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnikovo naziranje, da je z vlogo z dne 21.2.2014 (red. št. 6 spisa) zadostil pozivnemu sklepu sodišča za dopolnitev in popravo nepopolne in za obravnavo nesposobne tožbe, vložene 23.12.2013, je zmotno. Sodišče ga je s sklepom z dne 2.2.2014 (na red. št. 3) namreč opozorilo, da mora tožbo med drugim popraviti tako, da bo v njej jasno določil zahtevek glede glavne stvari in morebitnih stranskih terjatev. Po pravilni oceni in presoji sodišča prve stopnje pritožnikov poskus dopolnitve tožbe v tej smeri ni bil uspešen, saj kljub dodatnim pojasnilom še vedno ni oblikoval določnega zahtevka, da bi ga sodišče lahko obravnavalo.

5. Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Če gre za denarni zahtevek, mora navesti konkretno določen znesek denarja. Ne zadošča le opis spornega razmerja. Tožeča stranka namreč ne more prepuščati sodišču, da samo iz opisa spornega razmerja najde ustrezno pravno posledico, o njej samo oblikuje tožbeni zahtevek in o njem odloči. Oblikovanje tožbenega zahtevka je na tožniku. Tudi če iz opisa spornega razmerja izhaja, da se morda zavzema za popravo škode zaradi krivdnega ravnanja tožene stranke, kot bi bilo mogoče razumeti tožnikove vloge in pritožbo, mora sam oceniti, koliko bi po njegovem mnenju znašala odškodnina. V tožbenem zahtevku mora določno opredeliti konkretni denarni znesek, ki ga zahteva. Že prvo sodišče je pravilno pojasnilo, da mora tožnik sam v tožbi oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot si želi, da se glasi izrek sodbe, da ga sodišče, če ugotovi, da je zahtevek utemeljen, dobesedno povzame v izrek sodbe. Tožnikova dopolnitev tožbe navedenim zahtevam za postavitev tožbenega predloga ni zadostila. Tudi v dopolnjeni vlogi je namreč ostalo le pri opisu spornega razmerja brez konkretiziranega tožbenega zahtevka. Taka tožba ni sposobna za obravnavo in jo je sodišče prve stopnje s pravilnimi razlogi in ob pravilni uporabi četrtega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.

6. Pritožba torej ni utemeljena, sklep je pravilen v materialnem in procesnem pogledu. Zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).