Jedro

V kolikor se izkaže, da je izdana začasna odredba premalo konkretizirana, lahko tožnik predlaga njeno dopolnitev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ob drugih odločitvah zavrnilo tožnikov predlog za podaljšanje veljavnosti začasne odredbe, izdane v tej zadevi dne 18.6.1998, ki je toženi stranki nalagala, da mora tožniku do vključno meseca maja 1999 mesečno plačevati vsakokratno tolarsko protivrednost 2.200,00 DEM s poravnavo vseh dajatev, ki se plačujejo od plač zaposlenih, vse do pravnomočne odločitve sodišča o tem sporu. Takšno odločitev je utemeljevalo z ugotovitvijo, da je bila predmetna začasna odredba v letu 1998 izdana na podlagi določb XVII. točke tožnikove pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki (poslovodenju), ki je tožniku za primer razrešitve s poslovodne funkcije brez njegove krivde zagotavljala pogodbeno dogovorjene pravice še najmanj 12 mesecev, ta doba pa se v mesecu maju 1999 izteče. Hkrati pa je opozorilo, da ima tožnik za naprej začasno varovane pravice iz delovnega razmerja tudi na podlagi druge začasne odredbe z dne 18.9.1998, s katero je bila zadržana izvršitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 26.1.1998 do njegove dokončnosti.

Zoper gornji sklep se glede zavrnitve predloga za podaljšanje začasne odredbe pritožuje tožnik iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njegovo spremembo, tako da se njegovemu predlogu za podaljšanje začasne odredbe ugodi, podredno pa predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pri tem zanika, da bi bila predmetna začasna odredba o začasnem plačevanju mesečnega zneska v tolarski protivrednosti 2.200,00 DEM izdana na podlagi določb XVII. točke njegove pogodbe o zaposlitvi, temveč je utemeljena tudi zaradi samovoljnih ravnanj tožene stranke, ki mu je onemogočila opravljanje s pogodbo dogovorjenih poslovodnih del. Sklicevanje prvostopnega sodišča pri tem na dodatno začasno odredbo z dne 18.9.1998 o zadržanju sklepa o prenehanju delovnega razmerja je pri tem neutemeljeno, saj kasnejši sklep o razporeditvi tožnika na drugo delovno mesto in sklep o prenehanju delovnega razmerja nista bila zakonita, tudi sicer pa je navedena začasna odredba premalo opredeljena, da je tožena stranka glede sprotnih izplačil iz delovnega razmerja ne bi izigrala, kar bi moralo sodišče že samo ugotoviti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila začasna odredba z dne 18.6.1998 o plačevanju mesečnih zneskov v tolarski protivrednosti 2.200,00 DEM utemeljena na jasnih določbah XVII.

točke tožnikove pogodbe o zaposlitvi in zato ni bilo podlage za podaljšanje njene veljavnosti nad 12 mesecev, oz. do pravnomočne odločitve sodišča v tem sporu. Res je v tej zadevi sporno tako prenehanje poslovodne funkcije tožnika v družbi I. d.o.o. Ljubljana, kot tudi njegova kasnejša razporeditev na drugo delovno mesto, pa tudi prenehanje delovnega razmerja pri toženi stranki. To pa ne more biti razlog, da bi tožnik že v smislu začasne odredbe obdržal poslovodsko plačo tudi v okviru drugih spornih določb pogodbe o zaposlitvi.

Prvostopno sodišče pravilno opozarja, da je bila za preprečitev samovolje ob spornem prenehanju delovnega razmerja tožnika dne 18.9.1998 izdana druga začasna odredba, ki tožniku do dokončnosti odločitve o prenehanju delovnega razmerja zagotavlja take pravice, kot bi mu šle iz njegove zadnje, s toženkine strani enostranko odrejene, s tožnikove strani pa sicer osporavane, razporeditve. Tudi tako opredeljena začasna odredba zagotavlja zavarovanje tožnikovega položaja v smislu določb 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94) in 272. ter 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98). Kolikor bi se izkazalo, da je navedena začasna odredba premalo konkretizirana, bo lahko tožnik predlagal ustrezno dopolnitev.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.