Jedro

Tožnica je v tožbi zatrjevala, da je njena sestra tožencu prodala tudi tožničin zakoniti nujni delež, zaradi česar naj bi bila ta pogodba nična. Glede na to, da lahko tožnica vloži dajatveno tožbo, ki ji zagotavlja učinkovitejše pravno varstvo, pa za takšno ugotovitveno tožbo nima pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka uveljavljala ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe z dne 7. 5. 2006. Proti sklepu je tožnica pravočasno vložila pritožbo brez konkretne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da razume pravni interes kot neko korist, ki jo pričakuje in zahteva od sodišča. Ne strinja se, da nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, saj so njene pravice prikrajšane. Meni, da je prodaja nepremičnin med njeno sestro in tožencem, ki je bila opravljena med zapuščinskim postopkom, nezakonita. Upira se ugotovitvi zapadlosti tožbenega zahtevka. Opozarja na določbo 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 - UPB3). Meni, da bi jo moralo sodišče opozoriti na pomanjkljivost tožbe. Ugotovitvena tožba nima nobenih materialnopravnih učinkov, zato jo je treba šteti kot hitro procesno sredstvo za ugotovitve ničnosti pravnega posla.

Tožnica je vložila še dopolnitev pritožbe dne 18. 11. 2008, vendar po preteku pritožbenega roka (prim. 2. odstavek 343. člen ZPP), zato pritožbeno sodišče navedb v dopolnitvi pritožbe ni upoštevalo.

Pritožba ni utemeljena.

Nosilni razlog za odločitev sodišča prve stopnje je ugotovitev, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe kot procesne predpostavke pravdnega postopka v smislu 2. odstavka 181. člena ZPP. Za vložitev ugotovitvene tožbe mora tožeča stranka posebej zatrjevati in izkazati pravni interes. Izkazati namreč mora, da bo imela pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja. Iz smiselne razlage citirane določbe tako izhaja, da tožeča stranka ne izkaže pravnega interesa za vloženo ugotovitveno tožbo, v kolikor ima možnost vložitve dajatvene tožbe na izpolnitev zahtevka, v okviru katerega je v celoti zaobsežen tudi ugotovitveni zahtevek (1)..

Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da so glede na tožbene trditve (da je bila kršena tožničina zakonita predkupna pravica in da je njena sestra tožencu prodala tudi tožničin zakoniti nujni delež) posamezni dajatveni zahtevki tožnice že zapadli. Tožnica takšne ugotovitve ne izpodbija konkretizirano, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podan pravni interes za uveljavljanje ugotovitvene tožbe na ničnost pogodbe. Ker tožeča stranka lahko vloži dajatveno tožbo, ki ji zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo (oziroma zavarovanje njenega pravnega položaja), nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Ob takšni presoji, ki se je nanašala izključno na presojo o pomanjkanju ene od predpostavk za dovoljenost ugotovitvene tožbe (prim. 274. člena ZPP), se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali pogodba nasprotuje prisilnim predpisom. Zmotno tožnica tudi meni, da bi jo moralo sodišče prve stopnje v skladu s 108. členom ZPP pozvati na dopolnitev tožbe. Določba ureja postopek, če je vloga formalno pomanjkljiva, to je takrat, ko je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (prim. 2. odstavek 105. člena ZPP). Uporaba te določbe pride torej v poštev le v primeru formalnih napak in pomanjkljivosti, ne pa morebitnih vsebinskih pomanjkljivosti (glede ustreznosti tožbenega zahtevka, na kar meri tožeča stranka). Ker tožba ni bila formalno pomanjkljiva (tožeča stranka je v tožbi navedla vse sestavine v smislu 105. člena ZPP), sodišču prve stopnje ni bilo treba pozivati tožečo strank na odpravo kakršnekoli formalne pomanjkljivosti.

Iz navedenih razlogov se tako izkaže kot materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, saj za vložitev ugotovitvene tožbe ni podan pravni interes. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) Glej dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, knjiga 2, GV Založba 2006, člen 181, str. 142 in nasl. in Pravni interes pri ugotovitveni tožbi, Zbornik znanstvenih razprav, letni 1995, str. 78 in 79.