Jedro

V številnih primerih stranka sploh ne ve, da zamuja. Presoja zgolj vidika prenehanja vzroka kaže na prejudic sodišča prve stopnje, da je stranka najkasneje ob zaključku bolezni vedela za zamudo.

Tožeča stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjevala okoliščine, da ob prenehanju vzroka ni vedela za zamudo. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presojati pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi z vidika ali je tožeča stranka kasneje zvedela za zamudo, po prenehanju vzroka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke z dne 30. 9. 2024 za vrnitev v prejšnje stanje kot prepozen. Ugotovilo je, da je predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka 5. 9. 2024 podan po poteku 15-dnevnega roka od dneva, ko je prenehal vzrok. Tožeča stranka je na dan zamujenega naroka poslala prošnjo za preložitev naroka. Ne glede na to, ali je začetek teka 15-dnevnega roka šteti od zamujenega naroka 5. 9. 2024 ali od poteka bolniškega staleža tožeče stranke 11. 9. 2024, je rok potekel 20. oziroma 26. 9. 2024, kar je pred vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje 30. 9. 2024.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je predlog vložila pravočasno. Za zamudo roka je izvedela iz zapisnika z dne 5. 9. 2024, ki ga je prejela 25. 9. 2024. Od tega dne dalje je šteti 15-dnevni rok za predlog, torej 4. 10. 2024. Tožeča stranka je vložila predlog 30. 9. 2024. Tožeča stranka je prava neuka in je predvidevala, da bo sodnica sprejela njeno opravičilo zaradi bolezni in razpisala še en narok, kjer ji bo dala možnost, da se jo zasliši in da lahko utemelji svoje navedbe ter se izjasni o navedbah in dokazih nasprotne stranke. Sodnica je tako ravnala na predhodnem naroku 16. 5. 2024, ko je zbolela nasprotna stranka in je prejela opravičilo tožene stranke, da ne more pristopiti na narok zaradi bolezni. Sodnica je preložila obravnavo na 17. 6. 2024 in navedla, da bo zahtevala od tožene stranke, da predloži naknadno zdravniško potrdilo. Da nov narok ne bo razpisan in da je zaradi neudeležbe na naroku 5. 9. 2024 zamudila možnost zaslišanja, je tožeča stranka izvedela šele iz zapisnika naroka, ki ga je prejela 25. 9. 2024.

3.Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožba je utemeljena iz razloga, na katerega pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Drugi odstavek 117. člena ZPP določa, da se mora predlog vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo pravočasnost predloga tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje samo z vidika prenehanja vzroka, zaradi katerega je tožeča stranka zamudila narok (potek bolezenskega staleža). Vendar v številnih primerih stranka sploh ne ve, da zamuja.

Presoja zgolj vidika prenehanja vzroka kaže na prejudic sodišča prve stopnje, da je stranka najkasneje ob zaključku bolezni vedela za zamudo.

7.Tožeča stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjevala okoliščine, da ob prenehanju vzroka (poteku bolezenskega staleža) ni vedela za zamudo. Kot je povzelo sodišče prve stopnje je ugovarjala na zapisnik sodišča z dne 5. 9. 2024 (2. točka obrazložitve), ker naj bi prezrlo njeno opravičilo in zdravstvene težave, ki so opravičevale izostanek z glavne obravnave. Dodatno je zatrjevala, da je bila dvakrat predhodno zastonj na naroku, prvič naj bi zbolela tožena stranka, ki je javila par minut pred obravnavo, drugič je sploh ni bilo, ker naj ne bi dobila vabila, sodišče je v obeh primerih narok prestavilo, zato je tožeča stranka pričakovala, da bo to naredilo tudi v njenem primeru. Po lastnih trditvah ni mogla navesti odločilnih dejstev, ponuditi oziroma dopolniti dokazov, še posebej se izjasniti glede navedb stečajnega upravitelja tožene stranke (listna št. 49 spisa). Torej naj bi tožeča stranka izvedela, da je prekludirana, da je izgubila pravico opraviti procesno dejanje in da je prikrajšana pri varstvu svojih pravic, šele s prejemom zapisnika. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presojati pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi z vidika ali je tožeča stranka kasneje zvedela za zamudo, po prenehanju vzroka. V pritožbi utemeljeno ponavlja v predlogu zatrjevane dejanske okoliščine za to presojo. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo razlogov o vseh odločilnih dejstvih, se mu je pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339 člena ZPP. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo, ne more samo odpraviti kršitve postopka. Ugodilo je pritožbi tožeče stranke, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365 člena ZPP).

8.V novem postopku naj sodišče prve stopnje odloči o predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Presodi naj tudi dejanske okoliščine za pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi tožeča stranka zvedela za zamudo s prejemom zapisnika z naroka, ne že ob zaključku bolezni.

-------------------------------

1A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, str. 497, ki se sklicuje na sklep VSL I Cpg 35/2000; podobno sklep VSC Cpg 90/2014.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 117, 117/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.