Jedro

Spor v tej pravdni zadevi se je začel z vložitvijo tožbe dne 11.11.1980. Izpodbijana pravnomočna sodba sodišča druge stopnje ni bila izdana pred 26.11.1982 kot dnevom uveljavitve novele ZPP 69/82. Zato za presojo dovoljenosti revizije ni mogoče upoštevati dotedanjega mejnega zneska (več kot 5.000 din tedanje veljave), ampak je treba upoštevati z novelo ZPP69/82 dne 26.11.1982 uveljavljeni novi mejni znesek za dovoljenost revizije tj. več kot 50.000 din tedanje veljave (sedaj več kot 5,00 sit).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo mdr. zavrnilo tudi tistega izmed tožnikovih zahtevkov, ki se je v končnem besedilu (iz pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 25.1.1993, r. št. 195 spisa) glasil: "2. Ugotovi se, da pripada tožniku L.G. po pok. materi A.G. delež 5/16 vl. št. 128." Tožbena podlaga tega zahtevka je bila zahtevek za nujni delež po pok. A.G. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo ob delni zavrnitvi pritožb obeh pravdnih strank potrdilo sodbo prve stopnje v nerazveljavljenem delu, mdr. tudi glede zavrnitve zahtevka za ugotovitev solastnine 5/16 na nepremičnini vl. št. 128 iz naslova nujnega dednega deleža. Zoper pravkar citirani del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb prve in druge stopnje in novo sojenje na prvi stopnji.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP, toženka na vročeno revizijo ni odgovorila, Javni tožilec R Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni dovoljena.

V tistem delu, ki je predmet revizije, gre v tej pravdni zadevi za premoženjskopravni spor iz 3. odst. 382. člena ZPP (zakona o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ 4/77-27/90, v zvezi s 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS 1/91-I, in Zakon o valorizaciji itd., Ur. l. RS 55/92). V takih premoženjsko- pravnih sporih ni revizije, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega zneska, navedenega v tej zakonski določbi - in sicer navedenega v tistem noveliranem besedilu te zakonske določbe, ki je odločilno po prehodnih določbah novel ZPP iz Ur. l. SFRJ 69/82, 74/87, 57/89 in 20/90 ter Ur. l. RS 55/92. Za to zadevo pomembne prehodne določbe zadnjih štirih citiranih novel (3. odst. 9. člena novele 74/87, 3. odst. 8. člena novel 57/89 in 20/90 ter 3. odst. 10. člena novele 55/92) so vsebinsko istovetne: "O reviziji zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona (tj. te novele ZPP), se odloči po določbah zakona o pravdnem postopku, ki so se uporabljale do uveljavitve tega zakona." Drugačna pa je bila ustrezna določba novele ZPP 69/82: "O reviziji, vloženi zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje, izdano pred uveljavitvijo tega zakona (tj. te novele ZPP - torej pred 26.1.1982Đ), bo odločeno po pravilih pravdnega postopka, ki so veljala do uveljavitve tega zakona." Spor v tej pravdni zadevi se je začel z vložitvijo tožbe dne 11.11.1980. Tedaj je bila v 3. odst. 382. člena ZPP določena vrednost spornega predmeta, ki jo mora presegati vrednost izpodbijanega dela sodbe, da bi bila revizija dovoljena, v znesku 5.000 din tedanje veljave (sedaj 0,50 sit). Tožnik je v tožbi navedel vrednost spornega predmeta 50.000 din tedanje veljave (sedaj 5,00 sit). Ta navedba vrednosti spornega predmeta je odločilna (1. odst. 35. člena v zvezi z 2. odst. 40. člena ZPP), ker sodišče ni na način in v roku iz 3. odst. 40. člena ZPP ugotovilo drugačne vrednosti spornega predmeta - in ker tožeča stranka tudi ni navedla drugačne vrednosti spremenjenega spornega predmeta hkrati s katero koli izmed sprememb tožbe (1. odst. 191. člena ZPP) med pravdo.

Tožeča stranka je zahtevek za nujni delež po pok. materi A.G. postavila v tožbi tako, da vsakemu izmed tedanjih petih tožnikov (sedanjemu tožniku ter J.G., I.G., M.G. in S.G.) pripada 1/16 nepremičnin vl. št. 128. Nato je med pravdo večkrat spremenila tožbo: dne 25.2.1988 (r. št. 89 spisa - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega); dne 18.9.1991 (r. št. 161 - sprememba zahtevka za nujni delež, tako da tožnik L.G. uveljavlja vseh 5/16 iz naslova nujnega deleža po pok. materi, sklicujoč se na odstopljene nujne deleže dotedanjih štirih sotožnikov); dne 18.5.1992 (r. št. 175); dne 31.12.1992 (r. št. 187); in še dne 25.1.1993 (r. št. 195 - ko je po že povedanem dokončno oblikoval svoj zahtevek v delu, ki je predmet revizijskega obravnavanja). Ob nobeni izmed sprememb tožbe ni tožeča stranka navedla drugačne (nove) vrednosti (novega tj. spremenjenega) spornega predmeta.

Za presojo dovoljenosti tožnikove revizije zoper pravnomočno odločitev o delu tožbenega zahtevka iz njegove tožbe ni pomembno, da je med pravdo toženka dne 30.10.1993 vložila nasprotno tožbo (zaradi ugotovitve razdedinjena, r.št. 162 spisa), v kateri je navedla vrednost spornega predmeta 8.001,00 din (sedaj prav toliko sit), torej po tedaj veljavnem besedilu 3. odst. 382. člena ZPP zadostno vrednost za dovoljenost revizije. Predmet tega revizijskega postopka je namreč odločitev o delu tožnikovega tožbenega zahtevka in ne o toženkinem tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe.

Za presojo dovoljenosti revizije je po vsem doslej povedanem treba upoštevati vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi - tj. znesek 50.000 din tedanje veljave (sedaj 0,50 sit). Izpodbijana pravnomočna sodba sodišča druge stopnje ni bila izdana pred 26.11.1982 kot dnevom uveljavitve novele ZPP69/82 . Zato za presojo dovoljenosti revizije ni mogoče upoštevati dotedanjega mejnega zneska (več kot 5.000 din tedanje veljave), ampak je treba upoštevati z novelo ZPP69/82 dne 26.11.1982 uveljavljeni novi mejni znesek za dovoljenost revizije tj. več kot 50.000 din tedanje veljave (sedaj več kot 5,00 sit).

V tožbi navedena vrednost spornega predmeta (50.000 din tedanje veljave) ne presega mejnega zneska, predpisanega za spore iz 3. odst. 382. člena ZPP od 26.11.1982 naprej. Zato tožnikova revizija ni dovoljena in jo je bilo treba na podlagi določbe 392. člena ZPP zavreči.