Jedro

Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, katera so tista odločilna dejstva, na podlagi katerih je zaključilo o predhodnem dogovoru in o skupni prilastitvi oškodovančevega vozila. Dokazna ocena ni obrazložena.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obd. Jožeta S. in pritožbi okrožne državne tožilke se deloma ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi glede kaznivega dejanja pod točko I.1) izreka v celoti, glede kaznivega dejanja pod točko II. izreka pa v odločbi o kazenski sankciji, ter še glede izrečene enotne kazni in stroškov kazenskega postopka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pripor zoper obd. Jožeta S. se po 3. točki 1. odst. 201. člena ZKP podaljša.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo obdolženega Jožeta S. spoznalo za krivega kaznivega dejanja goljufije po členu 217/I KZ v zvezi s čl. 25 KZ za katerega mu je izreklo kazen osem mesecev zapora, in kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/II in I KZ, za katerega mu je izreklo kazen en mesec in petnajst dni zapora ter mu izreklo enotno kazen devet mesecev zapora, v katero mu je vštelo čas prestan v priporu z vštetjem pridržanja od 5.11.2000 od 13,25 ure dalje. Sodišče je tudi odločilo, da mora obdolženec plačati stroške kazenskega postopka in povprečnino v znesku 60.000,00 SIT. Zoper sodbo so vložili pritožbo obdolženčevi zagovorniki zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka,zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi izrečene kazenske sankcije. Predlagali so spremembo izpodbijane sodbe z oprostitvijo obdoloženca obtožbe pod točko I.1) ter izrekom milajše vrste kazenske sankcije za dejanje pod točko II., podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zoper sodbo je vložila pritožbo tudi okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazni in o premoženjsko pravnih zahtevkih ter predlagala spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj se obdolženca obsodi na višjo zaporno kazen za kaznivo dejanje pod tčl. I.1) in da naj se mu, ob upoštevanju kazni za kaznivo dejanje pod točko II. izreče višjo enotno zaporno kazen ter naj se odloči o premoženjskopravnih zahtevkih Jožeta M. in Boštjana T.. Višja državna tožilka je v pisnem mnenju predlagala v zvezi z dejanjem pod točko I.1) izreka ugoditev pritožbi zagovornikov obdolženca, pri dejanju pod točko II. izreka pa ugoditev pritožbi okrožne državne tožilke. Pritožbi sta delno utemeljeni. Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov ocenilo, da je sodišče prve stopnje glede kaznivega dejanja pod točko I.1)izreka zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odst. 371. čl. ZKP, saj sodba sodišča prve stopnje v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zgolj navaja, kako naj bi se dogajanje po prepričanju sodišča odvijalo, ne pove pa, s katerimi dokazi šteje tak potek dogajanja za dokazan in izvedenih dokazov sploh ne oceni. Tako iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni mogoče zaključiti, katera so tista odločilna dejstva, na podlagi katerih prvostopno sodišče zaključuje o predhodnem dogovoru o storitvi očitanega kaznivega dejanja na škodo M. med obdolžencem in O. ter o skupni prilastitvi M.-evega vozila. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da sodba sodišča prve stopnje v tem delu nima dokaznih zaključkov, zaradi česar je pritožba zagovornikov v tem pogledu utemeljana in je pritožbeno sodišče v tem delu sodbo razveljavilo. Po oceni pritožbenega sodišča so utemeljene tudi pritožbene navedbe zagovornikov obdolženca, s katerimi izpodbijajo odločitev o odmeri kazni in izrečeno kazensko sankcijo za kaznivo dejanje pod točko II. izreka. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da prvostopno sodišče olajševalnih okoliščin na strani obdolženca ni v celoti ugotovilo in upoštevalo, prav tako pa ni v zadostni meri upoštevalo teže dejanja in pridobljene premoženjske koristi. Zato je razveljavilo izpodbijano sodbo tudi v odločbi o kazenski sankciji pod tč. II. V posledici navedenega je pritožbeno sodišče razveljavilo še sodbo glede izreka o enotni kazni ter o stroških kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da prvostopno sodišče ni odločilo o premoženjskopravnih zahtevkih oškodovancev Jožeta M. in Boštjana T., čeprav sta jih oba v postopku uveljavljala, s čemer je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odst. 371. čl. ZKP, saj sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, med odločilna dejstva pa spada tudi odločanje o premoženjskopravnih zahtevkih. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ocenilo kot utemeljene pritožbene navedbe zagovornikov obdolženca glede pomanjkljive dokazne ocene za dejanje pod tč. I.1) izreka ter odmere kazni in izbire kazenske sankcije za dejanje pod tč. II. izreka, prav tako pa tudi pritožbene navedbe okrožne državne tožilke glede premoženjskopravnih zahtevkov in je izpodbijano sodbo glede kaznivega dejanja pod tč. I.1) izreka razveljavilo v celoti, glede kaznivega dejanja pod tč. II. izreka pa glede kazenske sankcije ter celotno sodbo še glede izrečene enotne kazni in stroškov kazenskega postopka ter je v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku glede dejanja pod točko I.1) izreka oceniti izvedene dokaze, predvsem bo moralo oceniti zagovor obdolženca in izpovedo oškodovanca M. in nato utemeljiti dokazne zaključke za svojo ponovno odločitev o zadevi. Glede dejanja pod točko II. izreka pa bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku ugotoviti vse okoliščine na strani obdolženca in jih upoštevati pri izbiri kazenske sankcije in odmeri kazni. Pritožbeno sodišče ni odločalo o pritožbenih navedbah okrožne državne tožilke glede izrečene prenizke zaporne kazni za kaznivo dejanje pod točko I.1) izreka ter s tem tudi prenizke enotne kazni, saj je v tem delu sodbo prvostopnega sodišča razveljavilo. Pritožbeno sodišče je v skladu z določbo 7. odst. 392. čl. ZKP preizkusilo ali so še dani razlogi za pripor. Ugotovilo je, da je še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Realna in konkretna nevarnost ponovitve kaznivih dejanj izhaja iz številnih kazenskih postopkov, ki tečejo zoper obdolženca pred Okrajnim in Okrožnim sodiščem v Novem mestu tudi zaradi istovrstnih akznivih dejanj. Tako pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu zoper obdolženca tečejo štirje preiskovalni postopki. Pri Okrajnem sodišču v Novem mestu so zoper obdolženca vloženi trije obtožni predlogi, od tega dva zaradi kaznivih dejanj po čl. 217/I in 240/I KZ, v teku pa so tudi trije postopki za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj, zaradi kaznivih dejanj po čl. 217/I KZ. Ti kazenski postopki so pomembni kot okoliščina iz obdolženčevega prejšnjega življenja, ki kaže na visoko stopnjo možnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja. Na obstoj ponovitvene nevarnosti kaže tudi dejstvo, da naj bi obdolženec izvršil kaznivo dejanje pod tč. II. izreka izpodbijane sodbe v času teka preizkusne dobe zaradi prej storjenega drugovrstnega kaznivega dejanja. Sodišče druge stopnje zato ocenjuje, da je podana konkretna nevarnost, da bo obdolženec Jože S. na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj in mu je po določilih 7. odst. 392. čl. ZKP pripor podaljšalo.