Jedro

V določbi 61. člena KZ-1, ko sodišče obsojencu podaljša rok za izpolnitev oziroma plačilo obveznosti, ki je v izpodbijani sodbi določena v mesečnih obrokih, ni podlage za odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bo pogojno obsodbo preklicalo že zaradi zamude s plačilom mesečnega obroka.

Sodišče prve stopnje mora ob vsakokratni neizpolnitvi v določenem roku, skladno z določbo 506. člena ZKP, izvesti postopek za preklic pogojne obsodbe

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v točki I. izreka spremeni tako, da se izpusti besedilo „v primeru, da bo obsojeni v zamudi s poplačilom mesečnega obroka, se bo pogojna obsodba preklicala“, v nespremenjenih delih pa se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod točko I izreka odločilo, da se pogojna obsodba Okrajnega sodišča v Novem mestu II K 39296/2015 z dne 9. 1. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 39296/2015 z dne 16. 5. 2018, izrečena obsojenemu A. A., s katero mu je bila za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo eno leto in tri mesece zapora, s preizkusno dobo pet let in nadaljnjim pogojem, da povrne škodo oškodovancu v znesku 7.500,00 EUR, na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ne prekliče, in se obsojencu dovoli poravnati dolgovani znesek na obroke tako, da mesečno do 21. v mesecu na račun oškodovanca B. B. plača najmanj znesek 100,00 EUR do poplačila dolga, in sicer do 28. 5. 2023, v primeru da bo obsojenec v zamudi s poplačilom mesečnega obroka, se bo pogojna obsodba preklicala. Pod točko II izreka pa je na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP obsojenca oprostilo plačila stroškov tega postopka.

2. Zoper sodbo so se pritožili obsojenčevi zagovorniki zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da iz točke I izreka izpusti tekst „v primeru, da bo obsojeni v zamudi s poplačilom mesečnega obroka, se bo pogojna obsodba preklicala“.

3. Pritožba je utemeljena.

4. KZ-1 v 61. členu določa, da če je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloženo, da izpolni kakšno obveznost iz tretjega odstavka 57. člena tega zakonika, pa je ni izpolnil v roku, ki mu je bil določen v sodbi, sme sodišče v mejah preizkusne dobe podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali pa preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi. Če spozna, da obsojenec iz upravičenih razlogov ne more izpolniti naložene obveznosti, mu sodišče lahko odpusti njeno izpolnitev ali pa jo nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo, določeno v zakonu.

5. Utemeljeni so pritožbeni očitki, da v citirani določbi 61. člena KZ-1, ko sodišče obsojencu podaljša rok za izpolnitev oziroma plačilo obveznosti, ki je v izpodbijani sodbi določeno v mesečnih obrokih, ni podlage za odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bo pogojno obsodbo preklicalo že zaradi zamude s plačilom mesečnega obroka. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenim stališčem, da preklic pogojne obsodbe ne more biti „stvar avtomatizma“, temveč mora sodišče prve stopnje, ob vsakokratni neizpolnitvi obveznosti v določenem roku, skladno z določbo 506. člena ZKP izvesti postopek za preklic pogojne obsodbe. V tem postopku mora ugotoviti, ali je razlog za neizpolnitev obveznosti obsojenčeva nepripravljenost oziroma brezbrižen odnos do izrečene pogojne obsodbe in v njej določenega posebnega pogoja ali pa je posledica objektivnih okoliščin, zaradi katerih obsojenec, kljub pripravljenosti in trudu, naložene obveznosti v določenem roku ni mogel izpolniti. V ta namen mora zaslišati obsojenca, če je dosegljiv, ter opraviti potrebne poizvedbe, da ugotovi dejstva in zbere dokaze, ki so pomembni za odločitev, po potrebi tudi razpisati narok, o katerem obvesti tožilca, obsojenca in oškodovanca, nato pa po presoji vseh dokazov in okoliščin ter ob upoštevanju trajanja preizkusne dobe oziroma zakonskega roka za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti (drugi odstavek 62. člena KZ-1), izbrati eno izmed možnosti, določenih v 61. členu KZ-1. 6. V kolikor bo torej obsojenec morebiti zamudil s plačilom enega ali več mesečnih obrokov naložene obveznosti, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno izvesti postopek za preklic pogojne obsodbe in po izvedenem dokaznem postopku ob upoštevanju vseh okoliščin ponovno presoditi, ali je prenehanje rednega obročnega plačevanja naložene obveznosti mogoče pripisati obsojenčevi nepripravljenosti poplačati škodo oškodovancu ali pa za takšno njegovo ravnanje obstojijo tehtni in upravičeni razlogi.

7. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi obsojenčevih zagovornikov ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe, in ker ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je v nespremenjenih delih sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.