Jedro

V skladu s 132. členom ZD stopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika (torej tudi v procesni položaj) in na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu - odločitvi o nadaljevanju izvršbe proti M.B. in R.F. potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi VL 197072/2010 z dne 29. 12. 2010, nadaljuje proti novim dolžnikom, dedičem po pokojnem prvotnem dolžniku, in sicer M.B., R.F., D.S. in P.S..

2. Proti temu sklepu se po pooblaščenki pritožujeta nova dolžnika M.B. in R.F. (v nadaljevanju pritožnika). Z navedbami, da jima ni znano, da bi naj prvotni dolžnik kadarkoli uporabljal stanovanje v lasti upnika, prerekata sam obstoj terjatve. Tudi njima ni poznan pravni temelj terjatve. Ker upnik tega v predlogu za izvršbo ne opredeljuje, se v ugovoru zoper sklep o izvršbi ne moreta določno opredeliti do pravnega temelja terjatve upnika. Kljub temu podajata ugovor zastaranja, ki ga v nadaljevanju pritožbe določno in podrobno utemeljujeta. Predlagata, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in pritožnikoma povrne s pritožbo nastale stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno izpodbijani sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžnikove dediče je sklep procesne narave. Z njim je prvostopenjsko sodišče odpravilo procesno oviro, ki je zaradi dolžnikove smrti nastala v tem izvršilnem postopku. Dolžnik je namreč po vložitvi predloga za izvršbo in tudi po izdaji sklepa o izvršbi umrl, in ker je bil brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen (1. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

5. Prekinjen postopek se po prvem odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nadaljuje, ko sodišče dediča pozove, naj ga prevzame, kot je bilo to storjeno v izpodbijanem sklepu.(1) Pritožnika dejstva, da sta dediča po prvotnem dolžniku niti ne izpodbijata. Tudi sicer se v spisu nahaja sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru II D 437/2011 z dne 5. 4. 2012 v zvezi s popravnim sklepom z dne 21. 5. 2012, ki takšno pravno nasledstvo potrjuje. Z njim so izkazane predpostavke za spremembo dolžnika tekom izvršilnega postopka, predpisane v materialnopravni določbi četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ.(2) Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe zoper nove dolžnike na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, iz katerega izhaja, da so dediči po pokojnem dolžniku in glede na to, da pritožnika v pritožbi to dejstvo ne zanikata, je prvostopenjska odločitev o nadaljevanju izvršbe zoper dediče utemeljena.

6. Kot pravilno pojasnjuje prvostopenjsko sodišče v skladu s 132. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) stopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika (torej tudi v procesni položaj) in na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. V tej fazi postopka je odločilen le prvi del citirane določbe, ki predpisuje, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Pritožnika za zapustnikove dolgove ne bi odgovarjala in zato se izvršilni postopek ne bi mogel nadaljevati zoper njiju le v primeru, če bi se dedovanju odpovedala. Tega v pritožbi ne zatrjujeta, prav tako iz sklepa o dedovanju izhaja, da so bili novi dolžniki razglašeni za dediče po prvotnem dolžniku.(3)

7. Pritožnika na podlagi izpodbijanega sklepa vstopata v fazo postopka, ko je bila izvršba le dovoljena in je njun položaj takšen, da se mu kot dediča ne moreta upirati, saj doslej opravljena procesna dejanja v njune pravice ne posegajo. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje terjatve tega postopka, pa ne predstavljajo pravnih dejstev, katere bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati ob izdaji izpodbijanega sklepa o nadaljevanju postopka zoper nove dolžnike, pač pa predstavljajo ugovorne navedbe (56.a člen v zvezi s 55. členom ZIZ) in jih bo sodišče v nadaljevanju presojalo v okviru odločanja o ugovoru. Pri tem bo moralo upoštevati, da je dejstvo smrti prvotnega dolžnika nastopilo v času tega ugovornega roka in določbo 132. člena ZD o vstopu dedičev v trenutku smrti zapustnika. O ugovoru neobstoja terjatve in zastaranja terjatve bo kot pristojno sodišče (54. člen ZIZ) v nadaljevanju odločilo sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je kljub odsotnosti pritožbenih razlogov zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dediče prvotnega dolžnika, obravnavalo pravno sredstvo pritožnikov kot pritožbo, saj je pooblaščenka pritožnikov na poziv sodišča izrecno zahtevala, da se ta obravnava tudi kot pritožba.

8. Iz zgoraj navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane procesne kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

9. Ker sta pritožnika v isti vlogi podala pritožbo in ugovor, sodišče druge stopnje o stroških tega pravnega sredstva ni odločilo. O le teh bo v nadaljevanju odločilo sodišče prve stopnje v postopku ugovorne obravnave.

Op. št. (1) : O prekinitvi izvršilnega postopka, ki je nastala zaradi smrti stranke, obvesti sodišče njene dediče, če so mu znani, in če ve za njihovo prebivališče, ter nasprotno stranko (prvi odstavek 37. člena ZIZ.

Op. št. (2) : Četrti odstavek 24. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom istega člena določa, da se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika pod pogojem, če se z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je obveznost prešla na novega dolžnika. Kadar to ni mogoče, pa se prenos obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Op. št. (3) : Tudi dediča pokojnega dolžnika, ki sta svoj dedni delež odstopila sodedičema, odgovarjata solidarno z njima za zapustnikove dolgove do višine vrednosti svojih odstopljenih dednih deležev. Dedič, ki je svoj dedni delež odstopil sodediču je namreč sprejel dediščino in je tako s trenutkom zapustnikove smrti postal dedič.