Jedro

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja molk organa. Ker ne izkazuje, da je ravnal v skladu s 222. členom in 255. členom ZUP, v danem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa v smislu 28. člena ZUS-1 niso izpolnjene, zaradi česar je tožba preuranjena.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) in tožniku dodelila redno Bpp v prvi fazi za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet glede možnosti izpodbijanja pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 2459/2008 z dne 13. 12. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1499/2011 z dne 12. 10. 2011 in v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika za pravno svetovanje in zastopanje z izrednimi pravnimi sredstvi v navedeni zadevi. Za izvajanje Bpp se je določila odvetnica A.A. Iz izreka izpodbijane odločbe izhajajo dolžnosti omenjene odvetnice glede predložitve napotnice strokovni službi za Bpp.

2. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je bila izdana v ponovljenem postopku, potem ko je to sodišče s sodbo opr. št. I U 481/2012-5 z dne 19. 4. 2012 odpravilo zavrnilno odločbo za BPP in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je tožnik vlogo dopolnil, organ pa pridobil določene listine. Organ se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter ugotavlja, da so podani pogoji iz prve in druge alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev Bpp. Tožniku je odobrena Bpp v prvi fazi za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet glede možnosti izpodbijanja pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 2459/2008 z dne 13. 12. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1499/2011 z dne 12. 10. 2011 in v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika za pravno svetovanje in zastopanje z izrednimi pravnimi sredstvi v navedeni zadevi.

3. Tožnik v tožbi smiselno navaja, da bi mu s predmetno odločbo morala biti dodeljena Bpp še glede ene zadeve, saj je uveljavljal tudi Bpp za izpodbijanje sodbe Višjega sodišča opr. št. II Cp 2593/2010 z dne 29. 12. 2010. Slednja pa je zanj življenjskega pomena, nanaša se na izpraznitev stanovanja. Zato predlaga, da sodišče odloči tako, da mu dodeli Bpp tudi za omenjeno zadevo.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču je posredovala spisno dokumentacijo.

5. Tožba se zavrže. 6. Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravno položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), vendar le v primeru, če so za odločanje sodišča izpolnjene vse procesne predpostavke (1. do 8. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Med drugim sodišče preveri ali je tožba vložena prepozno ali prezgodaj (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

7. V konkretni zadevi tožnik vlaga tožbo iz razloga, ker se predmetna odločba nanaša na odobritev Bpp le glede ene zadeve, čeprav je vložil vlogo za dodelitev Bpp za dve zadevi in meni, da bi mu morala biti Bpp dodeljena tudi glede druge zadeve. S predmetno odločbo o celotnem zahtevku ni bilo odločeno. Po presoji sodišča tožnik v delu, v katerem o njegovi zahtevi ni bilo odločeno, smiselno uveljavlja molk organa. Ravnanje v primeru molka organa pa urejata četrti odstavek 222. člena in 255. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnik bi v skladu z omenjenimi določbami ZUP moral zahtevati pri organu, da odloči tudi o drugem delu njegove zahteve. V primeru, da organ ne bi izdal odločbe ter tudi na novo tožnikovo zahtevo ne bi odločil v nadaljnjih sedmih dneh, bi tožnik smel sprožiti upravni spor, kot če bi bila njegova zahteva zavrnjena. Ker tožnik ne izkazuje, da bi to storil, sodišče ugotavlja, da v danem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa v smislu 28. člena ZUS-1 niso izpolnjene, zaradi česar je tožba preuranjena.

8. Zato je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.