Jedro

Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ni pojasnilo, kako visoka povračila stroškov je dolžnik prejel, da so bila ta kot obdavčljiva upoštevna pri izračunu lastnega dohodka, in v kolikšnem znesku. Prav tako v spisu ni rezultatov poizvedb, ki bi takšna povračila stroškov dolžniku izkazovale. Glede na navedeno ni mogoče preizkusiti, ali je sodišče prve stopnje povračila stroškov pri presoji upravičenosti dolžnika do oprostitve plačila sodnih taks upoštevalo pravilno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks z dne 16. 4. 2025 zavrne.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da iz obrazložitve sklepa izhaja, da je prosilec upravičen do oprostitve plačila sodne takse, če njegov dohodek ne presega 988,18 EUR in da, ker povprečni dohodek dolžnika v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev znaša 1.178,58 EUR, ni pogojev za oprostitev plačila sodne takse, vendar pa se dolžnik s tem ne more strinjati. Iz sklepa izhaja, da naj bi se znesek 1.178,58 EUR nanašal na plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov v zvezi z delom, vendar pa se stroški vezani na povračilo v zvezi z delom ne upoštevajo kot del dohodka, ki ga sodišča oz. organi upoštevajo glede dohodka, ampak samo upošteva samo neto plača, brez stroškov. Sodišče sicer v sklepu z dne 9. 5. 2025 niti ni navedlo za kakšne stroške, ki bi bili del upoštevanega dohodka dolžnika, sploh gre.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje glede na podatke iz vlagateljevega predloga in po vpogledu v obstoječe zbirke podatkov, do katerih sodišče dostopa po uradni dolžnosti, ugotovilo, da povprečni lastni dohodek dolžnika znaša 1.178,58 EUR neto, tj., da je dolžnik A. A. v zadnjem tromesečju pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev prejel plače, nadomestilo plače in povračila stroškov v zvezi z delom v povprečnem mesečnem znesku 1.178,58 EUR, kar je več kot 2 - kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ne iz sklepa ne iz podatkov v spisu ne izhaja, koliko znaša znesek stroškov v zvezi z delom, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri izračunu povprečnega lastnega dohodka, niti v spisu ni rezultatov poizvedb o dolžnikovih obdavčljivih dohodkih.

5.Skladno s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se skladno z drugim odstavkom tega člena uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Zakon o socialno varstvenih prejemkih nadalje v 5. členu določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter pri določanju njune višine upoštevajo osnove in merila, določene s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Prva točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa nadalje določa, da se v dohodek, ki se upošteva, štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine.

6.Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o dohodnini - ZDoh-2, ki v prvem odstavku 44. člena med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča povračila stroškov v zvezi z delom pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Pogoje in višino povračil določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja - Uredba. Če delodajalec izplačuje povračila teh stroškov v znesku, ki presega znesek, ki ga za navedena povračila določa Uredba kot neobdavčen, se znesek posameznega povračila v delu, ki presega znesek, določen v Uredbi, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Skladno z 2. členom Uredbe se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 7,96 eura za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 7,96 eura. Skladno s prvim odstavkom 3. člena Uredbe se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,21 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča, skladno z drugim odstavkom 3. člena Uredbe pa se, če je znesek, izračunan po prejšnjem odstavku za posamezni mesec nižji od 140,00 eurov, v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja pod pogoji iz prejšnjega odstavka ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 eurov mesečno.

7.Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ni pojasnilo, kako visoka povračila stroškov je dolžnik prejel, da so bila ta kot obdavčljiva upoštevna pri izračunu lastnega dohodka, in v kolikšnem znesku. Prav tako v spisu ni rezultatov poizvedb, ki bi takšna povračila stroškov dolžniku izkazovale. Glede na navedeno ni mogoče preizkusiti, ali je sodišče prve stopnje povračila stroškov pri presoji upravičenosti dolžnika do oprostitve plačila sodnih taks upoštevalo pravilno, kot utemeljeno uveljavlja pritožnik. Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj so v sklepu izostali razlogi o odločilnih dejstvih.

8.Utemeljeni pritožbi je glede na navedeno bilo treba ugoditi, sklep pa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj ponovno odloči o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. V novem sklepu naj sodišče prve stopnje pojasni, kakršne točno dohodke in v kakšni višini je upoštevalo pri izračunu lastnega dohodka, oziroma povračil stroškov pri svoji odločitvi do višine, določene v Uredbi, ne sme upoštevati.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 5 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 12, 12/1, 12/1-1 Zakon o dohodnini (2006) - ZDoh-2 - člen 44, 44/1

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) - člen 2, 3, 3/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.