Jedro

Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Posamezni član poslovodstva se te odgovornosti lahko razbremeni, če trdi in dokaže, da na nastanek položaja (nezmožnost iz premoženja družbe pokriti začetne stroške stečajnega postopka) v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, ni mogel vplivati.

Slamnati direktor se svoje odgovornosti za poslovanje družbe oziroma odgovornosti za vračilo predujma po 233. členu ZFPPIPP ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 9. 2025 nekdanjim poslovodjem stečajnega dolžnika (A. A., B. B. in C. C.) naložilo solidarno vračilo delnega zneska predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 1.947,85 EUR (p. d. 46). C. C. je zoper sklep vložil ugovor (p. d. 53), ki ga je sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 5. 1. 2026 zavrnilo (p. d. 60).

2.Zoper navedeni sklep se je C. C. pritožil zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ga oprosti plačila predujma. Stroškov ne priglaša.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Če v primeru, ko predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka založi upnik, vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP).

5.Upoštevajoč, da se je stečajni postopek nad dolžnikom začel 10. 6. 2024, se pritožnik odgovornosti ne more razbremeniti s tem, ko ponavlja ugovor, da od 1. 7. 2022 dalje ni bil pooblaščen za vodenje družbe, ter opozarja na odgovornost direktorjev, ki so družbo vodili na koncu in so po njegovi oceni odgovorni za stečaj. Za presojo njegove odgovornosti je pravno odločilno dejstvo, da je bil član poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka.

6.Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka (torej je kršilo svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP), ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se te odgovornosti lahko razbremeni, če trdi in dokaže, da na nastanek položaja (nezmožnost iz premoženja družbe pokriti začetne stroške stečajnega postopka) v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, ni mogel vplivati.

7.Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik temu trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostil s tem, ko je v ugovoru navedel zgolj, da mora predujem plačati tisti, ki je podal predlog za začetek stečajnega postopka, kasneje na naroku, na katerem je sodišče obravnavalo njegov ugovor, pa le posplošeno in brez predložitve kakršnihkoli dokazov trdil, da se sicer zaveda odgovornosti direktorja po formalni poti, vendar družbe dejansko nikoli ni vodil in zato o njenem poslovanju ne ve ničesar. Kljub temu, da je bil na naroku s strani sodišča še posebej opozorjen, da mora navesti vsa dejstva, potrebna za utemeljitev vloženega ugovora, ter predložiti dokaze za njihovo potrditev, bivši poslovodja svojega ugovora ni dopolnil s pravno odločilnimi dejstvi, kot tudi ni predložil oziroma predlagal kakršnegakoli dokaza. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se svoje odgovornosti iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP ni razbremenil, zaradi česar je njegov ugovor utemeljeno zavrnilo. Slamnati direktor se svoje odgovornosti za poslovanje družbe oziroma odgovornosti za vračilo predujma po 233. členu ZFPPIPP ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge.

8.Višje sodišče na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora ostati v mejah pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Da bi pritožnik lahko utemeljil napako pri ugotovljenem dejanskem stanju, bi moral navesti dejstvo, ki naj bi bilo nepravilno ugotovljeno, in tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo nepravilno ugotovljeno. Tega bremena ni zmogel, saj je v pritožbi le ponovil ugovor, da ni bil dejanski direktor in zato nima dokazil o poslovanju stečajnega dolžnika, ni pa se soočil z razlogi, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. S tako pavšalnim pritožbenim očitkom zato ni izpodbil ugotovljenega dejanskega stanja, da je bil stečajni dolžnik insolventen že v času, ko je bil on poslovodja.

9.Ker pritožnik v ugovoru ni izpodbijal ugotovitve sodišča, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma, pritožbenih navedb o tem, da je bila stečajna masa napačno ocenjena, ker ni bila upoštevana intelektualna lastnina stečajnega dolžnika, višje sodišče ne more upoštevati, ker predstavljajo pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).