Jedro

Ključno za izdajo soglasja je, da delodajalec na dan vložitve vloge nima neporavnanih davčnih obveznosti, drugačne ugotovitve Zavoda za zaposlovanje pa tožeča stranka ni ovrgla z nasprotno trditvijo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca v Republiki Sloveniji (1. točka izreka). Tožnik mora Slovenijo zapustiti v roku 15 dni od pravnomočnosti odločbe (2. točka izreka). Tožnikova vloga je bila zavrnjena, ker pristojni organ po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, ni podal soglasja k izdaji enotnega dovoljenja (drugi odstavek 37. člena Zakona o tujcih - v nadaljevanju ZTuj-2). Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopni organ po prejemu prošnje za podaljšanje enotnega dovoljenja v skladu s tretjim odstavkom 37.a člena ZTuj-2 po uradni dolžnosti zahteval od organa, pristojnega za podajo soglasja k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, da poda soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja. Ta organ je dne 6. 1. 2016 prvostopni organ obvestil, da soglasja ne izda, ker niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za zaposlitev tujca in sicer pogoj, da je delodajalec iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. Iz e-vpogleda v elektronsko davčno poslovanje na dan 23. 12. 2015 je namreč razvidno, da ima delodajalec davčni dolg.

2. Prvostopni organ je z dopisom z dne 14. 1. 2016 tožečo stranko s temi dejstvi seznanil. Prav tako jo je seznanil, da je posledica neizdanega soglasja zavrnilna odločba. Tožeči stranki je bila dana možnost, da v roku 8 dni od prejema dopisa posreduje morebitne nasprotne dokaze, poda morebitne navedbe, pripombe oziroma poda pisno izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne in bi lahko vplivale na odločitev, ali se osebno zglasi pri organu, ki vodi postopek. Tožeča stranka se v določenem 8-dnevnem roku na obvestilo ni odzvala. Glede na to je pristojni organ v skladu s četrtim odstavkom 37.a člena ZTuj-2 vlogo tožeče stranke zavrnil. 3. Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da pritožba zoper le-to ni mogoča, takšen pravni pouk pa je po mnenju tožeče stranke napačen. Ne glede na to tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu v skladu s pravnim poukom.

4. Tožeča stranka se v tožbi sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. E-vpogled v elektronsko davčno poslovanje se v upravnem spisu ne nahaja, tožnik pa s tem ni bil seznanjen. Zatrjuje, da je bilo s tem kršeno načelo kontradiktornosti in pravica do izjave ter izvajanja dokazov v tožnikovo korist. Tako postopek pri Zavodu RS za zaposlovanje kot postopek pri Upravni enoti Slovenska Bistrica bi morala biti združena v enoten postopek. Zatrjuje, da je očitek o davčnem dolgu delodajalca napačen in zatrjuje, da iz izpiska e-davki za tega delodajalca za leto 2016 izhaja, da ima družba 327,30 € preplačila, iz potrdila za leto 2015 pa izhaja, da je bil obračun davčnih odtegljajev REK 38 v sistem e-davkov oddan 18. 1. 2016 in da so bili vsi prispevki v tej zvezi plačani. To dejstvo je nastopilo pred oziroma oziroma ob izdaji napadene odločbe z dne 18. 2. 2016 in tako ne drži ugotovitev, da davčne obveznosti delodajalca ne bi bile poravnane.

5. Tožeča stranka še zatrjuje, da je treba 17. in 18. člen Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZSDT) razlagati široko, saj je stranka izdaje oziroma podaljšanja enotnega dovoljenja delavec in ne delodajalec, delavec pa nima vpliva na obveznosti delodajalca za oddajo obrazcev, prav tako nima vpliva na plačilo davkov. Tožnik pojasnjuje še, da bo izpodbijana odločba prizadela celotno njegovo družino in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in njegovi prošnji v celoti ugodi.

6. Pri svojih stališčih je tožeča stranka vztrajala tudi v vloženih pripravljalnih vlogah.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo (v nadaljevanju enotno dovoljenje) je dovoljenje za začasno prebivanje in delo, ki tujcu omogoči, da vstopi, prebiva in dela v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 37. člena ZTuj-2). Tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, se lahko izda enotno dovoljenje za prebivanje in delo, če izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona (to je splošne pogoje za izdajo dovoljenja za prebivanje), če pristojni organ po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja in ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9., 10. ali 11. alineje prvega odstavka 55. člena tega zakona (drugi odstavek 37. člena ZTuj-2). Enotno dovoljenje se po poteku veljavnosti lahko podaljša, če tujec (ali njegov delodajalec) pravočasno zaprosi za podaljšanje enotnega dovoljenja (četrti odstavek 37. člena ZTuj-2).

10. Prošnjo za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja lahko vloži tujec ali njegov delodajalec (prvi odstavek 37.a člena ZTuj-2). Prošnji za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja mora tujec ali njegov delodajalec priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 33. člena ZTuj-2, pogodbo o zaposlitvi ali opravljanju dela ter druga dokazila o izpolnjevanju pogojev (drugi odstavek 37.a člena ZTuj-2).

11. Pristojni organ po prejemu prošnje za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja po uradni dolžnosti zahteva od organa, pristojnega za izdajo soglasja k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, da poda soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja. Organ, pristojen za podajo soglasja, mora o zahtevi za podajo soglasja k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja odločiti v roku 15 dni od prejema prošnje za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja (tretji odstavek 37.a člena ZTuj-2). Če soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, organ, pristojen za izdajo soglasja, o teh razlogih obvesti pristojni organ, ki prošnjo za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja zavrne (četrti odstavek 37.a člena ZTuj-2).

12. Določbe o vložitvi pravnih sredstev v obravnavani zadevi vsebuje 87. člen ZTuj-2. Ta sicer v prvem odstavku določa, da o pritožbah zoper odločbe in ukrepe na prvi stopnji, ki jih izda (med ostalim tudi) upravna enota (drugi odstavek 86. člena ZTuj-2), odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Tretji odstavek 87. člena ZTuj-2 pa ima specialno določbo, ki pravi, da zoper odločbe in sklepe, ki jih na prvi stopnji izda upravna enota glede izdaje enotnega dovoljenja po 37., 37.a, 37.b, 39., 41., 42., 45., 46. in 48. členu tega zakona ni dovoljena pritožba, je pa dovoljen upravni spor. Zoper odločitev upravnega sodišča je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije (tretji odstavek 87. člena ZTuj-2).

13. V obravnavani zadevi gre za odločitev o tožnikovi vlogi za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo po 37. in 37.a členu ZTuj-2, po izrecni določbi tretjega odstavka 87. člena ZTuj-2 pa v takšnem primeru ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor. Pravni pouk v izpodbijani odločbi je torej pravilen, tožeča stranka pa je tudi pravočasno vložila tožbo v upravnem sporu.

14. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna iz razlogov, ki so njej navedeni in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Kot je pravilno navedeno v izpodbijani odločbi, izhaja pa tudi iz zgoraj navedene materialnopravne podlage, v primeru, če soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev po ZZSDT, pristojni organ, prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja zavrne. Tako je ravnal tudi pristojni organ v obravnavani zadevi. Tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Njenemu očitku, da ji ni bil zagotovljen kontradiktorni postopek oziroma pravica do izjave in predlaganja dokazov, ni mogoče pritrditi. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in predloženega upravnega spisa, je pristojni organ tožečo stranko obvestil o stanju zadeve in o tem, da Zavod RS za zaposlovanje soglasja za zaposlitev k vloženi prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja ni podal. Tožeča stranka je bila z dopisom, katerega je prejela dne 15. 1. 2016, izrecno seznanjena z odgovorom Zavoda za zaposlovanje, ki je odklonil izdajo soglasja zaradi delodajalčevega davčnega dolga na dan 23. 12. 2015, in pozvana, da se v roku 8 dni o zadevi izjavi, da posreduje morebitne nasprotne dokaze, poda navedbe oziroma pripombe ter da poda pisno izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na odločitev ali pa se pri organu osebno zglasi. Pri tem je bila opozorjena tudi na posledice, ki bodo nastopile, če na ta poziv ne bo odgovorila. Kljub temu se tožeča stranka na ta poziv ni odzvala. Glede na to se pokažejo kot neupoštevne vse navedbe tožeče stranke o tem, da tožnik glede za odločitev v tej zadevi ključne okoliščine, ni imel možnosti navajati ničesar in predlagati dokazov.

15. K navedenemu sodišče še dodaja, da 18. člen ZZSDT pravi, da soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu Zavod za zaposlovanje poda, če so izpolnjeni pogoji iz 5. in 8. točke prvega odstavka 17. člena in če je tujec neprekinjeno prijavljen v obvezno socialno zavarovanje od dneva nastopa dela. S 5. točko prvega odstavka 17. člen ZZSDT pa je kot pogoj za izdajo soglasja določeno, da je delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. Ključno za izdajo soglasja torej je, da delodajalec na dan vložitve vloge nima neporavnanih davčnih obveznosti, drugačne ugotovitve Zavoda za zaposlovanje pa tožeča stranka tudi v tem upravnem sporu ni ovrgla z nasprotno trditvijo.

16. V ugotovitvenem postopku pred upravnim organom so bila ugotovljena vsa za odločitev relevantna dejstva in glede na zgoraj navedeno materialnopravno podlago izvedba drugih predlaganih dokazov, ni potrebna.

17. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj njena oprava glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

18. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.