Up-105/00

11. 7. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. in drugih, ki jih zastopajo odvetniki B. B., C. C., Č. Č. in D. D., odvetniki v Z., na seji senata dne 11. 7. 2000 s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. in drugih zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 474/99 z dne 22. 12. 1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 216/99 z dne 17. 2. 1999 in sodbo Okrajnega sodišča v Novem Mestu št. I P 184/96 z dne 26. 2. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke pokojne F. F. in podrejeni zahtevek, da je dedinja po tej oporoki G. G. Ugodilo je nasprotnemu zahtevku na ugotovitev veljavnosti oporoke in zahtevku, da se kot dedinjo ugotovi H. H. Po mnenju sodišča dejstvo, da je imela zapustnica tri nečakinje po imenu H. ne povzroči neveljavnosti oporoke zaradi nedoločenosti oziroma nedoločljivosti dediča, če je mogoče ugotoviti pravi namen oporočiteljice. Sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru mogoče zanesljivo ugotoviti, da je imela zapustnica v mislih H. H. Stališču sodišča prve stopnje se pridružujeta tudi Višje in Vrhovno sodišče. Ustavni pritožniki menijo, da v oporoki ni podatkov, na podlagi katerih bi se dalo določiti dediča, zato je oporoka neveljavna. S tem, ko so sodišča upoštevala podatke za določitev dediča, ki so izven oporoke, naj bi ustavnim pritožnikom kršila načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

2.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sodbami kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožniki s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sodbe niso uspeli, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (iz drugega odstavka 14. člena Ustave). Za kršitev te pravice bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno. Tega izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati.

3.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

4.Senat Ustavnega sodišča je navedeni sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata

dr. Lojze Ude