Jedro

Kot je izhajajoč iz navedb dolžnika, podanih v predlogu za odlog izvršbe, pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnik ni izkazal pogojev za odlog izvršbe iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, saj ni niti zatrjeval obstoja katerega od primerov iz 1. do 12. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi pravilno ugotovilo, da dolžnik s tem, ko se je skliceval, da je edini v družini zaposlen in zato skrbi za vse stroške družine, ni izkazal obstoja posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje pa glede dolžnikovih trditev, da bo dovoljena izvršba in z njo blokada njegovega transakcijskega računa njegovi družini povzročila trajne nepopravljive posledice in socialno ogroženost, še pojasnjuje, da ZIZ v 102. členu v zvezi s 137. členom določa minimalni znesek denarnih sredstev, ki mora dolžniku ostati v primeru izvršbe na dolžnikovo plačilo oziroma na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in na katerega v okviru izvršbe ni mogoče poseči. S tem pa je že na podlagi zakona varovan eksistenčni minimum dolžnika in oseb, ki jih je dolžnik dolžan preživljati.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v točki I izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe z dne 24. 10. 2025 (točka I izreka) in odločilo, da bo o nadaljnjih stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (točka II izreka).

2.Zoper odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe (točka I izreka) je laično pritožbo vložil dolžnik. Navedel je, da prejema plačo nekaj čez 900,00 EUR, s katero mora plačati življenjske stroške in preživljati šoloobveznega otroka ter ženo, ki je brezposelna zaradi zdravstvenih težav. Trenutno je popolnoma nemočen glede plačila terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku. Pojasnil je, da nemožnost plačila temelji na težkih, izjemnih okoliščinah zdravstvene narave in zato takojšna izvršba predstavlja prekomeren poseg v njegov položaj. Sodišče druge stopnje je prosil za možnost kakršnega koli obročnega odplačila terjatve na podlagi morebitne mediacije, da se s tem omogoči tako plačilo upniku kot tudi razbremenitev takojšnjega celotnega plačila dolžnika. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasil.

3.Upnik je v odgovoru na pritožbo tej nasprotoval, predlagal njeno zavrnitev in zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V 71. členu ZIZ sta določena dva sklopa razlogov, na podlagi katerih lahko sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo. Na podlagi prvega odstavka 71. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo odloži, če dolžnik izkaže, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki lahko zaradi odloga nastane upniku, ter če je hkrati podan eden od primerov, ki so našteti v točkah 1. do 12. prvega odstavka 71. člena ZIZ. Na podlagi drugega odstavka 71. člena ZIZ pa lahko sodišče izvršbo odloži ne glede na pogoje, določene v prvem odstavku 71. člena ZIZ, če so podani v tem odstavku opredeljeni posebej upravičeni razlogi.

6.Kot je izhajajoč iz navedb dolžnika, podanih v predlogu za odlog izvršbe, pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnik ni izkazal pogojev za odlog izvršbe iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, saj ni niti zatrjeval obstoja katerega od primerov iz 1. do 12. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi pravilno ugotovilo, da dolžnik s tem, ko se je skliceval, da je edini v družini zaposlen in zato skrbi za vse stroške družine, ni izkazal obstoja posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje pa glede dolžnikovih trditev, da bo dovoljena izvršba in z njo blokada njegovega transakcijskega računa njegovi družini povzročila trajne nepopravljive posledice in socialno ogroženost, še pojasnjuje, da ZIZ v 102. členu v zvezi s 137. členom določa minimalni znesek denarnih sredstev, ki mora dolžniku ostati v primeru izvršbe na dolžnikovo plačilo oziroma na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in na katerega v okviru izvršbe ni mogoče poseči. S tem pa je že na podlagi zakona varovan eksistenčni minimum dolžnika in oseb, ki jih je dolžnik dolžan preživljati.

7.Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za odlog izvršbe utemeljeno zavrnilo. Ker sodišče druge stopnje tudi kršitev, na obstoj katerih mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.Upnik je v odgovoru na pritožbo priglasil pritožbene stroške, vendar jih mora kriti sam. Odgovor na pritožbo glede na njegovo vsebino in vsebino pritožbe ni z ničemer prispeval k sprejetju odločitve sodišča druge stopnje in torej ni bil potreben za postopek, zaradi česar pritožbenih stroškov upnika ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku.

-------------------------------

1V skladu s 1. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja mogoče seči do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, izkazuje dolžnik z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, kadar to ni mogoče, pa pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, ki je prosta plačila sodne takse (peti odstavek 102. člena ZIZ). Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen ZIZ) oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen ZIZ), lahko organizacija za plačilni promet poseže po poteku enega meseca od priliva (137. člen ZIZ).