Jedro

Tudi po presoji sodišča je datum izdaje zapisnika relevanten trenutek, ko je organ izvedel za nova dejstva oziroma nove dokaze. Šele s sklenitvijo in izdajo zapisnika se ugotovljena dejstva izrazijo navzven, povežejo v celoto in ustrezno formulirajo. Zato so neutemeljene tožbene navedbe, da je rok za obnovo postopka odmere dohodnine pričel teči že pred sklenitvijo in izdajo zapisnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, Izpostave A z dne 20. 6. 2002, s katerim je bil tožniku po uradni dolžnosti obnovljen postopek odmere dohodnine za leto 2000. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na 1. točko 260. člena in 263. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, v nadaljevanju ZUP). Organ prve stopnje je potem, ko je postala odločba o odmeri dohodnine za leto 2000 dokončna, izvedel za dejstvo, da je tožnik v tem letu prejemal obdavčljive dohodke, ki jih v napovedi za odmero dohodnine ni napovedal in pri sami odmeri tudi niso bili upoštevani, saj davčni organ zanje ni vedel. Na podlagi inšpekcijskega pregleda pravilnosti obračunavanja davka od dobička za leto 2001 pri pravni osebi AAA d.o.o. je bilo ugotovljeno, da je pravna oseba v letu 2000 opravila nominalno povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe (nerazporejenega dobička iz preteklih let). Nove poslovne deleže so prevzeli družbeniki v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži in jih združili. Tožniku se je nominalni znesek poslovnega deleža povečal na 25.752.500,00 SIT, povečanje poslovnega deleža v višini 25.000.000,00 SIT zanj predstavljajo prejemke od dohodkov iz premoženja v smislu 1. alinee 64. člena Zakona o dohodnini, od katerih je zavezanec za davek fizična oseba. Ob inšpekcijskem pregledu ugotovljena navedena dejstva bi mogla pripeljati do drugačne odločbe o odmeri dohodnine, zato je bil organ prve stopnje po prepričanju tožene stranke upravičen in dolžan v roku enega meseca od dneva, ko je zvedel za nova dejstva oziroma pridobil možnost uporabiti nove dokaze, obnoviti postopek odmere dohodnine za leto 2000. Davčni organ prve stopnje je bil z novimi dejstvi in dokazi seznanjen takrat, ko je bil ob zaključku inšpekcijskega postopka sestavljen zapisnik o inšpekcijskem pregledu. V obnovljenem postopku se deloma ali v celoti ponovijo prejšnja dejanja ugotovitvenega postopka zaradi tega, ker dejstva, ugotovljena v postopku opravljenega inšpekcijskega pregleda poslovanja pravne osebe nakazujejo možnost, da v prvotnem postopku odmere dohodnine za leto 2000 dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, kar je lahko vplivalo na pravilnost odločitve. Tožnik bo zato lahko navedbe, s katerimi izpodbija dejstva, ugotovljena v postopku inšpiciranja pravne osebe navajal in dokazoval v obnovljenem postopku odmere dohodnine za leto 2000. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, ker meni, da je izpodbijana odločba nezakonita. Po 1. alinei 1. odstavka 263. člena ZUP stranka lahko predlaga obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Iz zapisnika o inšpiciranju pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davka od dobička pravnih oseb za leto 2001 pri pravni osebi AAA d.o.o. z dne 30. 5. 2002 je razvidno, da je Davčni urad A, Izpostava A, opravil inšpekcijski pregled v navedeni družbi med 5. 4. 2002 in 30. 5. 2002. Davčna inšpektorica kot predstavnica Davčnega urada A je bila seznanjena z nominalnim povečanjem osnovnega kapitala družbe AAA d.o.o., na razpolago so ji bili dani vsi dokumenti, vključno s sklepom o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe in sklepom o prevzemu novih deležev družbenikov že takoj na začetku inšpekcijskega pregleda, to je v začetku aprila 2002. Samo inšpiciranje na sedežu tožnika je potekalo do 17. 5. 2002. Ker je bil sklep o obnovi postopka izdan šele 20. 6. 2002, torej po več kot enem mesecu, odkar je davčni urad mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze, je sklep o obnovi postopka nezakonit. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku prijavilo z vlogo z dne 15. 10. 2002. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Po določbi 1. odstavka 261. člena ZUP lahko organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti, pri tem pa je vezan na rok iz 2. odstavka 263. člena v zvezi s 1. odstavkom istega člena ZUP. V primeru obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP lahko organ začne obnovo po uradni dolžnosti v enem mesecu od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Tako iz sklepa prvostopnega organa, kot izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ pristojen za obnovo postopka po določbi 261. člena ZUP torej Davčni urad A dne 30. 5. 2002 prejel dopis istega davčnega urada - oddelka za davčno inšpiciranje, iz katerega je razvidno, da je bil pri pravni osebi AAA d.o.o. iz A opravljen inšpekcijski pregled pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davka od dobička pravnih oseb za leto 2000, o čemer je bil sestavljen zapisnik dne 30. 5. 2002. V zapisniku so ugotovljene nepravilnosti v zvezi z obračunom dohodnine za družbenike, med drugim tudi za tožečo stranko, saj je bilo ugotovljeno, da je pravna oseba v letu 2000 opravila povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe, pri čemer je porabila del nerazporejenega dobička iz preteklih let; nove deleže so družbeniki prevzeli dne 26. 9. 2000, ko so bili sklepi skupščine overjeni pri notarju. Rok za obnovo postopka teče od dneva, ko je nova dejstva in nove dokaze mogel navesti ali uporabiti davčni urad, pristojen za obnovo postopka. Tudi po presoji sodišča je datum izdaje zapisnika relevanten trenutek, ko je organ izvedel za nova dejstva oziroma nove dokaze. Šele s sklenitvijo in izdajo zapisnika se ugotovljena dejstva izrazijo navzven, povežejo v celoto in ustrezno formulirajo. Zato so neutemeljene tožbene navedbe, da je rok za obnovo postopka odmere dohodnine pričel teči že pred sklenitvijo in izdajo zapisnika. Tak zapisnik je javna listina in dokaz o poteku in vsebini opravljenega dejanja. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Davčni urad A pregledal pravilnost in zakonitost obračunavanja in plačevanja davka od dobička pravnih oseb za leto 2001 pri pravni osebi AAA d.o.o. iz A. Ob tem pregledu je bilo ugotovljeno, da je pravna oseba v letu 2000 opravila povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe, pri čemer je porabila del nerazporejenega dobička iz preteklih let, nove deleže pa so družbeniki prevzeli dne 26. 9. 2000, kar kaže na to, da tožnik v napovedi ni napovedal vseh obdavčljivih prejemkov in da v prvotnem postopku odmere dohodnine le ta ni bila odmerjena od pravilne osnove.

Iz vsega navedenega torej skledi, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep o obnovi postopka odmere dohodnine za leto 2000, saj je dne 30. 5. 2002 iz zapisnika o inšpiciranju pravilnosti in zakonitosti obračunavanja davka od dobička pravnih oseb pri pravni osebi AAA d.o.o. iz A, izvedela za nova dejstva, ki bi mogla sama zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi, pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku (1. točka 1. odstavka 260. člena ZUP). Po presoji sodišča je bil spoštovan tudi enomesečni rok, določen v 1. točki 1. odstavka 263. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom istega člena ZUP, saj je upravni organ prve stopnje izvedel za nova dejstva dne 30. 5. 2002, sklep pa je izdal dne 20. 6. 2002, torej v okviru zakonitega enomesečnega roka, od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze.

Ker je torej izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.