Jedro

Ustni dogovor je bil sklenjen pod razveznim pogojem. Veljal bi le, če bi tožena stranka dogovorjeno znižano plačilo poravnala do dogovorjenega roka. Ker ga ni, je dogovor o znižanem plačilu prenehal veljati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 893,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude naprej do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ohranilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 182012/2013 z dne 19. 11. 2013 v veljavi v prvem odstavku izreka za plačilo zneska 22.163,78 EUR in zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov, navedenih v točki I. izreka. V preostalem delu – za plačilo glavnice 2.511,07 EUR - je sklep o izvršbi razveljavilo in v tem delu postopek ustavilo zaradi umika tožbe (sklep pod točko II. izreka). Pravdne stroške tožeče stranke v odmerjeni višini 2.012,00 EUR s pripadajočimi zakonskim zamudnimi obrestmi v primeru zamude je naložilo v plačilo toženi stranki (točka III. izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Navaja, da je v ugovoru navedla, da sta se pravdni stranki marca 2013 ustno dogovorili o načinu poravnave odprtih obveznosti tožene stranke in da je slednja v elektronskem sporočilu 29. 11. 2013 tožečo stranko na ta dogovor opozorila in ga priložila. V elektronskem sporočilu je povzela ustni dogovor. Tožeča stranka ga je potrdila v elektronskem sporočilu z dne 29. 11. 2013. V dokaz sta bili predlagani tudi priči R. S. in G. M. Neutemeljena je bila trditev tožeče stranke, ki jo omenja sodba, da ob vložitvi izvršilnega predloga ni bilo dogovora o znižanju plačila in odlogu plačila. Ne drži ugotovitev, da je šlo za neuspel poskus izvensodne rešitve spora med trajanjem postopka. Dogovor je bil sklenjen. Do realizacije ni prišlo, ker bi morali pravdni stranki pred tem skleniti sporazum o poravnavi. Sodba o tem nima razlogov. Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ter plačilom pravdnih stroškov toženi stranki. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in plačilo stroškov z odgovorom na pritožbo. Pritožbo ocenjuje kot zavlačevanje in poskus odlaganja plačila s strani tožene stranke. Njenega sporočila sama ni štela za sklenitev dogovora, saj je naročila pripravo dokumentov za podpis, kar se ni zgodilo. Vsebina elektronskega sporočila ni bila nikoli realizirana. Tudi če bi prišlo do podpisa dogovora, bi morala tožeča stranka predlog za izvršbo umakniti ob prejemu dogovorjenega zneska in ne že ob podpisu dogovora. Tudi če bi bil dogovor res sklenjen, to torej ne bi vodilo do pravnih posledic, ki jih zatrjuje tožena stranka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava ter na absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ugotavlja, da sodba z njimi ni obremenjena, pravilna pa je tudi v dejanskem in materialnopravnem pogledu.

6. Tožeča stranka zahteva plačilo po računih, izdanih toženi stranki (za najem žerjava in za opravljeno delo, vse na podlagi izdanih naročilnic tožene stranke). Tožena stranka se je branila z ugovorom ugasle oziroma odložene pravice, češ da je s tožečo stranko dosegla ugovor o znižanem in odloženem plačilu.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da sta se stranki med sodnim postopkom sicer dogovarjali o znižanem in odloženem plačilu, a da tožena stranka dogovorjenega znižanega plačila v dogovorjenem roku ni plačala. Po takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožba niti ne izpodbija, je pravilno presodilo, da je med pravdo doseženi ugovor o znižanem in odloženem plačilu prenehal veljati in da pravdnih strank ne zavezuje. Tožbenem zahtevku je po delnem umiku tožbe v okviru postavljenega zahtevka pravilno ugodilo.

8. V dokaznem postopku je izvedlo potrebne dokaze, ostale (med drugim tudi zaslišanje prič, ki jih omenja pritožba) pa obrazloženo zavrnilo (točka 6 sodbe). Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom za zavrnitev navedenih dokazov. Sicer pa pritožnik morebitne procesne kršitve zaradi opuščenega zaslišanja prič niti konkretizirano ne graja. S tem tudi ne bi mogel uspeti. Dokazni predlog je bil obrazloženo zavrnjen že na glavni obravnavi 23. 10. 2014, pa tedaj kršitve pri dokazovanju s pričami ni uveljavljal, v pritožbi pa tega ne opraviči (prvi odstavek 286.b člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je šlo med strankama le za neuspešen poskus izvensodne rešitve spora med strankama med trajanjem (sodnega) postopka. Oporo ima v pravilno in popolno ocenjenih elektronskih sporočilih, ki jih omenja pritožba. Med strankama so bila izmenjana šele 29. 11. 2013, torej ob vložitvi ugovora tožene stranke zoper sklep o izvršbi: po uvedbi sodnega postopka. Veljavno sklenjenega dogovora o znižanem in odloženem plačilu, ki bi bil sklenjen pred tem, tožena stranka ni dokazala. Trditveno in dokazno breme za te ugovore je bilo na njej (7. in 212. člen ZPP). Sama namreč v pritožbi priznava (to pa izhaja tudi iz elektronskih sporočil, na katere se sklicuje), da sta pravdni stranki veljavnost dogovora o znižanem in odložnem predlogu pogojevali z njegovo obličnostjo. Da ima pogodba (dogovor) zavezovalni pravni učinek, mora biti veljavno sklenjena. Stranki kot pogoj za veljavnost pogodbe lahko dogovorita njeno obličnost (prvi odstavek 54. člena Obligacijskega zakonika).(2) V tem primeru pogodba velja šele takrat, ko je pogoj obličnosti izpolnjen. Ker v obravnavanem primeru pritožba sam priznava, da ta sicer dogovorjeni pogoj ni bil izpolnjen, se na veljavnost dogovora ne more sklicevati in so njene pritožbene navedbe v zvezi s tem same s seboj v nasprotju.

10. Za ustno sklenjeni dogovor, na katerega se na drugi strani opira pritožba, pa je sodišče prve stopnje glede na vsebino elektronskih sporočil med pravdnima strankama pravilno ocenilo, da je bil sklenjen pod razveznim pogojem. Veljal bi le, če bi tožena stranka dogovorjeno znižano plačilo poravnala do dogovorjenega roka. Ker ga ni, je dogovor o znižanem plačilu prenehal veljati (tretji odstavek 59. člena OZ).

11. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ocenjeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pri odločanju ni zagrešilo ne uveljavljenih ne uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

12. Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, sama ni upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov, pač pa mora povrniti stroške tega postopka toženi stranki (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona). Odmerjeni so v okviru postavljenega zahtevka na redni št. 28 spisa, upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi,(3) ki se uporablja v tem postopku. Nanašajo se na plačilo odvetniške nagrade za postopek po tar. št. 3210, materialne stroške po tar. št. 6002 ter pripadajoči DDV po tar. št. 6007 tarife. V primeru zamude bo tožena stranka dolgovala tudi zakonske zamudne obresti od odmerjenega zneska 893,00 EUR (313. člen ZPP v zvezi s 378. členom OZ).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami – ZPP Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami – OZ Op. št. (3): Ur. l. RS, št. 67/08 s spremembami – ZOdvT