Izvajanje video nadzora v gostinskem lokalu

Datum

29.02.2024

Številka

07121-1/2024/220

Kategorije

Video in avdio nadzor, Delovna razmerja

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 23. 2. 20234 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja videonadzora v gostinskem lokalu. Zanima vas, ali lahko namestite kamere v prostorih, kjer se nahaja zaloga pijače, za točilni pult, kjer se prav tako nahajajo hladilniki s pijačo, ter v kuhinjo. Sprašujete tudi, na kakšen način morate o izvajanju videonadzora obvestiti zaposlene, ter ali morate namestiti posebno tablo, s katero o videonadzoru obveščate goste.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov mora biti omejeno na tiste dele delovnih prostorov in na obseg, ki je nujno potreben za varovanje zgoraj opisanih interesov (na primer premoženja), popolnoma pa je prepovedano snemanje v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.

2. Prav tako je, razen v posebej utemeljenih primerih, prepovedno snemanje prostorov, kjer delavec običajno dela. Praviloma zato ni dopustno izvajanje videonadzora v tistih delih gostinskega lokala, kjer se običajno opravlja delo, razen če bi imel delodajalec za to posebej utemeljene razloge.

3. ZVOP-2 glede izvajanja videonadzora na delovnem mestu v petem odstavku 78. člena izrecno določa, da morajo biti zaposleni pred začetkom izvajanja videonadzora o tem pisno obveščeni. Zato ne zadošča, da zaposlene o videonadzoru obvestite z objavo obvestila, temveč morajo biti pisno obveščeni o tem, da se bo na delovnem mestu izvajal videonadzor še pred njegovo uvedbo.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo, zato tudi ne more podatki dokončnega odgovora na vprašanje, ali je v obravnavanem primeru videonadzor dopusten ali ne. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

IP najprej pojasnjuje, da je v skladu z definicijo pojma osebnega podatka iz 1. točke 4. člena Splošne uredbe osebni podatek vsaka informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Zato ni nujno, da vsak videoposnetek nadzorne kamere predstavlja obdelavo osebnih podatkov, temveč gre za obdelavo osebnih podatkov le takrat, kadar so posamezniki, ki jih je nadzorna kamera posnela, določeni ali vsaj določljivi. V primeru, da se posameznikov, ki jih prikazujejo posnetki, zaradi slabe resolucije videoposnetka, postavitve nadzorne kamere ali kakršnegakoli drugega razloga ne da določiti, ne gre za obdelavo osebnih podatkov, s tem pa je izključena pristojnost IP.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita je, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora nosi upravljavec osebnih podatkov, v vašem primeru je gostinski lokal, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. Obveznosti upravljavca pri vzpostavitvi videonadzora IP obsežno pojasnjuje na svoji spletni strani (https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora), zato so v nadaljevanju obravnavana le nekatera vprašanja glede uvedbe videonadzora, ki jih posebej omenjate v zaprosilu za mnenje.

V primeru snemanja v gostinskem lokalu gre za videonadzor znotraj delovnih prostorov, ki ga ureja 78. člen ZVOP-2. Videonadzor mora biti v skladu z načelom omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov omejen tako glede namenov, ki ga zasleduje, kot tudi glede obsega snemanja. Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Zagotavljanje varnosti premoženja je zato lahko razlog za uvedbo videonadzora, vendar mora upravljavec dokazati, da tega cilja ne more doseči z milejšimi posegi v zasebnost delavcev (primer takšne napačne presoje, ali je bilo dejansko uporabljeno najmilejše sredstvo, je naveden v Smernicah IP glede izvajanja videonadzora, stran 18).

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov mora biti omejeno na tiste dele delovnih prostorov in na obseg, ki je nujno potreben za varovanje zgoraj opisanih interesov (na primer premoženja), popolnoma pa je prepovedano snemanje v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Prav tako je, razen v posebej utemeljenih primerih, prepovedno snemanje prostorov, kjer delavec običajno dela. Praviloma zato ni dopustno izvajanje videonadzora v tistih delih gostinskega lokala, kjer se običajno opravlja delo, razen če bi imel delodajalec za to posebej utemeljene razloge. Izvajanje videonadzora v garderobah pa je po drugi strani vedno prepovedano in ne sme biti uvedeno niti v primeru, če bi delodajalec za njegovo uvedbo navajal posebne razloge.

Praviloma upravljavec, ki izvaja videonadzor, posameznike o izvajanju videonadzora obvesti z objavo obvestila. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Več o obveščanju posameznikov glede videonadzora si lahko preberete na: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora.

Vendar pa ZVOP-2 glede izvajanja videonadzora na delovnem mestu v petem odstavku 78. člena izrecno določa, da morajo biti zaposleni pred začetkom izvajanja videonadzora o tem pisno obveščeni, delodajalec pa se mora predhodno posvetovati tudi z reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. Zato ne zadošča, da zaposlene o videonadzoru obvestite z objavo obvestila, temveč morajo biti pisno obveščeni o tem, da se bo na delovnem mestu izvajal videonadzor še pred njegovo uvedbo.

Več o videonadzoru, vključno z odgovori na najpogostejša vprašanja, si lahko preberete v Smernicah IP glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice%20glede%20izvajanja%20videonadzora_ZVOP-2.pdf (za vaš primer je posebej relevantno 5. poglavje Smernic).

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka